regresna terjatev zavarovalnice
Sentenca
Regresna terjatev zavarovalnice nastane s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancu, vendar dospelost obveznosti zavezanca ne sovpada nujno s trenutkom tega izplačila. Dolžnik pride v zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti šele, ko ga upnik k temu pozove, razen če je rok za izpolnitev določen (299. člen OZ). Za regresne zahtevke iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja ne veljajo omejitve glede višine zamudnih obresti, ki so bile vezane na prenehale predpise o zavarovanju v cestnem prometu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se za regresni zahtevek med zavarovalnicami zaradi kršitev zavarovalne pogodbe uporabi triletni zastaralni rok, ne pa splošni petletni zastaralni rok.
VSM Sodba I Cpg 176/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je zavarovalna pogodba za delavca, ki je povzročil škodo s službenim vozilom, objektivna danost, ki določa meje njegove odgovornosti za povrnitev škode zavarovalnici.
VSL sodba I Cp 1291/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da pri regresnih terjatvah zavarovalnic zaradi alkoholiziranosti zavarovanca zastaralni rok teče od vsakega posameznega izplačila odškodnine oškodovancu.
Sklep II DoR 315/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča iz leta 2002 glede omejitve zamudnih obresti ni uporabljivo za regresne zahtevke po uveljavitvi ZPOMZO-1.
VSL sodba II Cp 3499/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi zastaralni rok začel teči že z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti zavarovalnice do oškodovanca, in potrdilo, da je odločilen trenutek dejanskega izplačila.
Sodba II Ips 404/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da limit iz 7. člena ZOZP ne omejuje skupnega zneska z obrestmi in stroški, temveč le višino regresirane glavnice.
Sodba II Ips 461/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sta odškodninska terjatev oškodovanca do zavarovalnice in regresna terjatev zavarovalnice do povzročitelja škode samostojni terjatvi, ki nista odvisni od istih pogojev in ne nastaneta istočasno.
Sodba II Ips 573/2006 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je izgubil zavarovalne pravice, ker je po trčenju v parkirno uro zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval zahtevane podatke.
Sodba II Ips 601/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri regresu zavarovalnice veljajo za zastaranje terjatve do kreditojemalca enaki roki, kot bi veljali za terjatev banke (zavarovanca) do istega dolžnika.
VSL sklep II Cp 431/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo regresno pravico zavarovalnice zoper voznika, ki je povzročil škodo na kasko zavarovanem vozilu v stanju alkoholiziranosti, saj takšno ravnanje izključuje zavarovalno kritje.
Sodba II Ips 351/99 — Vrhovno sodišče