regresni zahtevek delodajalca
Sentenca
Regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije do delodajalca temelji na opustitvi izvajanja predpisanih ukrepov varstva pri delu ali sklenitvi delovnega razmerja brez opravljenega zdravstvenega pregleda (87. člen ZZVZZ). Za utemeljenost zahtevka zaradi neopravljenega zdravstvenega pregleda mora biti izkazano, da delavec ni bil zdravstveno sposoben za opravljanje nalog, kar bi bilo ugotovljeno z opravljenim pregledom. Prav tako mora obstajati vzročna zveza med delodajalčevo opustitvijo in nastalo poškodbo, kar pomeni, da bi ravnanje v skladu s predpisi nastanek poškodbe preprečilo.
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uredba o zagotavljanju varnosti…)
- Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Pravilnik o protieksplozijski za…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ne more prevaliti odgovornosti na delavce zgolj s sklicevanjem na njihovo seznanjenost z navodili, če sam ni izvedel vseh predpisanih varnostnih ukrepov.
VSL Sodba I Cpg 548/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da izključitev soodgovornosti pri regresnem zahtevku delodajalca nasprotuje bistvenemu namenu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
VSK sklep Cpg 149/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Regresni zahtevek ni avtomatičen zgolj zaradi opustitve zdravstvenega pregleda, temveč mora biti podana dejanska zdravstvena nesposobnost delavca, ki bi bila z zdravniškim pregledom ugotovljena.
VSL sodba I Cpg 580/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo možnost delodajalca, da od zavoda za zaposlovanje zahteva povračilo izplačanih nadomestil, če je bila zamuda pri izdaji dovoljenja posledica nepravilnega ravnanja zavoda.
VDS Sodba Pdp 1236/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da zakonodajalec ni želel, da bi za regresne zahtevke delodajalca proti delavcu veljali daljši zastaralni roki, četudi je škoda posledica kaznivega dejanja.
Sodba II Ips 502/97 — Vrhovno sodišče