regresni zahtevek poroka
Sentenca
Porok, ki izpolni obveznost do upnika, ima pravico od glavnega dolžnika zahtevati povračilo vsega, kar je zanj plačal, vključno z obrestmi in stroški (1018. člen ZOR). Ta zahtevek temelji na zakonski subrogaciji, s katero na poroka preidejo vse upnikove pravice napram dolžniku. Če obstaja več porokov, ima tisti, ki je plačal dolg, pravico od ostalih soporokov zahtevati povračilo njihovega sorazmernega deleža.
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka je uveljavljala regresni zahtevek na podlagi plačila obveznosti iz naslova sodne poravnave, pri čemer je bila višina terjatve potrjena s toženčevim priznanjem na naroku.
VSL Sodba I Cp 256/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka za regresni zahtevek poroka, ki je poravnal obratovalne stroške najemnika na podlagi subsidiarnih obveznosti iz stanovanjskega razmerja.
VSL sodba II Cp 684/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali dogovor o zavarovanju v obliki prenosa upravljalskih pravic izključuje zakonsko pravico do regresa.
Sodba III Ips 112/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji regresnega zahtevka jasno razmejiti, ali stranka nastopa kot solidarni dolžnik ali kot porok, saj to določa pravno podlago za povračilo.
VSK sklep I Cp 534/2002 — Višje sodišče v Kopru