regresni zahtevek zavarovalnice
Sentenca
Zavarovalnica, ki oškodovancu povrne škodo, povzročeno z uporabo zavarovanega vozila s strani nepooblaščene osebe, vstopi v pravice oškodovanca nasproti dejanskemu povzročitelju škode (21. člen ZOZP). Regresni zahtevek zoper zavarovanca oziroma imetnika vozila je utemeljen le, če je ta kršil zavarovalno pogodbo ali če mu je mogoče očitati krivdno ravnanje pri zaupanju vozila v uporabo. Če je bilo vozilo imetniku odvzeto na protipraven način brez njegove krivde, regresni zahtevek ni podan.
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o ustavitvi določenih postopkov o prekrških in odpustitvi izvršitve določenih kazni zapora (ZUDPPKZ)
- Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (Direktiva Sveta z dne 24. aprila…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je povzročitelj s predčasno zapustitvijo kraja nesreče brez izmenjave podatkov kršil zavarovalne pogoje, kar je utemeljilo regresni zahtevek zavarovalnice.
VSL Sodba I Cp 1290/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je temelj regresnega zahtevka med strankama nesporen, zato dokazovanje temelja ni bilo potrebno.
VSL Sodba I Cp 1828/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je poklicni voznik tovornjaka, ki po nevarnem prehitevanju zapusti kraj nesreče, dolžan povrniti izplačano odškodnino, saj bi se moral zavedati posledic svojega ravnanja in ravnati z višjo stopnjo skrbnosti.
VSL Sodba II Cp 737/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da regresni zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe uživa status terjatve, za katero odpust obveznosti ne učinkuje, če so podani elementi namerne povzročitve škode ali hude malomarnosti.
VSL Sklep I Ip 946/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da regresni zahtevek zavarovalnice zaradi izplačane škode oškodovancu ne izgubi svoje odškodninske narave in kot tak lahko predstavlja terjatev, za katero odpust obveznosti v osebnem stečaju ne učinkuje.
VSL Sklep I Ip 1092/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo regresni zahtevek zavarovalnice zoper mladega voznika zaradi neprilagojene vožnje in opustitve sklenitve dodatnega zavarovanja za povečano nevarnost.
VSRS Sklep II DoR 111/2024 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je zavarovalnica pridobila regresno pravico zoper toženca, ker je namesto njega poravnala obroke leasinga, s čimer je vstopila v pravice kreditodajalca.
VSC Sodba Cp 395/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 963. člen -
Sodišče je presodilo, da je tehnična neizpravnost vozila (nedelujoče luči, manjkajoča označba za počasna vozila) v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode, saj bi ustrezna opremljenost zmanjšala tveganje za nezgodo.
VSC Sodba Cp 338/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti v regresnem postopku zaradi izgube zavarovalnih pravic ugotovljena vzročna zveza med zavarovančevo kršitvijo in nastalo škodo, kar se razlikuje od splošne ugotovitve odgovornosti za prometno nesrečo po OZ.
VSC Sklep Cp 339/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je v tej zadevi presojalo regresni zahtevek zaradi udeležbe toženčevega vozila v prometni nezgodi in zapustitve kraja nesreče, pri čemer je dokazno breme glede neudeležbe vozila na strani toženca.
VSL Sodba I Cp 778/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je potrdilo, da zavarovalnica lahko uveljavlja regresni zahtevek zaradi kršitve obveznosti zavarovanca, pri čemer je višina regresnega zahtevka vezana na dokazano višino škode, ki jo je zavarovalnica dejansko izplačala oškodovancu.
VSL Sodba I Cp 812/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
V tej zadevi je zavarovalnica uveljavljala regresni zahtevek zoper lastnika vozila, ki se ni uspel ekskulpirati odgovornosti za prometno nesrečo, povzročeno z njegovim vozilom.
VSC Sodba Cp 128/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti v regresni pravdi vsaka oblika nepremoženjske škode natančno opredeljena in denarno ovrednotena, da bi bil zahtevek ustrezno individualiziran.
VSL Sodba I Cp 1377/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je zavarovalnica uveljavljala regres zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, tožena stranka pa ni uspela dokazati, da bi k nesreči prispeval oškodovanec zaradi prehitre vožnje na prednostni cesti.
VSL Sodba II Cp 394/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da je voznik dolžan ravnati s skrbnostjo, ki vključuje spremljanje prometa in preverjanje posledic lastne vožnje; če voznik ve, da je ustvaril nevarno situacijo, je opustitev preverjanja stanja za vozilom po trku enaka zavestni zapustitvi kraja nesreče.
VSL Sodba II Cp 10/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je potrdilo, da se pri regresnem zahtevku zavarovalnice ne upošteva sokrivda oškodovanca, višina regresa pa je omejena na zakonsko določen znesek izplačane odškodnine.
VSC Sodba Cp 530/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Toženec je izgubil zavarovalne pravice zaradi zapustitve kraja nesreče brez nudenja podatkov o udeležencih in neizpolnitve dolžnosti obvestitve policije v skladu s 110. členom ZPrCP.
VSL Sodba II Cp 2164/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je kršil zavarovalno pogodbo z opustitvijo dolžnega nadzora nad vozilom, saj je ključe pustil v odprti pisarni, s čimer je nepooblaščenim osebam omogočil uporabo vozila.
VSM Sodba in sklep I Cp 635/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Regresni zahtevek je vezan na odgovornost za povzročeno škodo, pri čemer se presoja, ali je bila škoda posledica uporabe vozila, za katero je sklenjeno obvezno zavarovanje.
VSL Sodba I Cp 505/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se začetek in dolžina zastaralnega roka za regresni zahtevek zavarovalnice proti sopovzročitelju določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
VSL Sodba I Cpg 430/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 186. člen OZ · 186. člen, odstavek 3 OZ · 188. člen OZ · 188. člen, odstavek 1 OZ · 188. člen, odstavek 2 OZ · 346. člen OZ · 963. člen OZ · 963. člen, odstavek 1 ZPP · 279.a člen ZPP · 319. člen ZPP · 319. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 3 ZVZD · 15. člen ZVZD · 15. člen, odstavek 1, alinea 6 ZVZD · 23. člen ZVZD · 23. člen, odstavek 1 ZVZD · 23. člen, odstavek 2 ZVZD · 23. člen, odstavek 3 ZVZD · 5. člen -
V primeru izmikanja preizkusu alkoholiziranosti mora sodišče v okviru presoje izgube zavarovalnih pravic upoštevati vse okoliščine primera, vključno z ravnanjem voznika po nesreči, kot je klicanje policije.
VSL Sodba II Cp 1498/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je neuspešno ugovarjal, da je bilo vozilo tehnično brezhibno kljub neopravljenemu tehničnemu pregledu, ker ni predlagal izvedenca avtomobilske stroke kot edinega primernega dokaza.
VSL Sodba I Cp 2866/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se vožnja z vozilom, ki ni v skladu s predpisi, šteje za vožnjo z vozilom, ki ni tehnično brezhibno, kar utemeljuje regresno pravico zavarovalnice.
VSL Sodba I Cp 469/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da je toženec s svojim vozilom pri manevriranju na parkirišču trčil v vozilo oškodovanke.
VSM Sodba I Cp 1021/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženec v regresni pravdi ni mogel uveljavljati ugovorov glede pravilnosti izpolnitve obveznosti zavarovalnice do oškodovanca, saj ti ugovori niso del temeljnega odškodninskega razmerja.
VSL Sodba I Cp 1223/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je kot sozavarovana oseba izgubil pravice iz zavarovanja, ker je vozilo zaupal osebi brez veljavnega vozniškega dovoljenja, čeprav je za to okoliščino vedel oziroma bi moral vedeti.
VSL Sodba I Cp 747/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 963. člen -
Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme glede neobstoja vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo na strani zavarovanca, ker gre za izjemo od pravila o izgubi zavarovalnih pravic.
VSL Sodba I Cp 132/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zavarovanec ni dolžan preventivno preverjati veljavnosti vozniškega dovoljenja voznika, če za to ne obstajajo konkretne okoliščine, ki bi utemeljeno vzbudile dvom v zakonitost voznikovega ravnanja.
VSM sodba I Cp 1260/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovalnica za uspešen regresni zahtevek dokazati tako odgovornost voznika za škodni dogodek kot tudi obstoj konkretnih okoliščin, ki utemeljujejo izgubo kritnih pravic zavarovanca.
VSC sodba Cp 486/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je obravnavalo regresni zahtevek zavarovalnice v primeru prometne nesreče, kjer je zavarovanec zapustil kraj nesreče, kar je privedlo do izgube pravic iz zavarovanja.
VSL sodba III Cp 2443/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča zavarovalnica nosi dokazno breme glede udeležbe toženca v prometni nesreči in njegove kršitve zavarovalne pogodbe, ki je vodila do izgube zavarovalnih pravic.
VSL sklep II Cp 2286/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da začetek zastaranja regresnega zahtevka ni vezan na trenutek nastanka delovne nesreče ali vedenja o višini škode, temveč na trenutek izplačila odškodnine oškodovancem, ki niso bili zavarovanci tožeče stranke.
VSC sklep Cpg 115/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka je v postopku ponudila zadostno trditveno in dokazno podlago o utemeljenosti in višini izplačila odškodnine, toženec pa ugovorov o neupravičenosti ali previsokem znesku izplačila ni podal.
VSL sodba I Cp 1276/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje izgube zavarovalnih pravic zaradi zapustitve kraja prometne nesreče brez izmenjave podatkov, pri čemer je bila ključna presoja zavarovančevega vedenja o nastanku škode.
VSL sodba II Cp 814/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bilo regresno razmerje presojano v kontekstu vzročne zveze med nedelovanjem smerokaza na vozilu in nastankom prometne nesreče.
VSM sodba I Cp 67/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila izguba zavarovalnih pravic utemeljena z odklonitvijo ugotavljanja vsebnosti alkohola v organizmu s krvno analizo, kot to določajo splošni pogoji zavarovalne pogodbe.
VSM sodba I Cp 1051/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da domneva o tehnični neustreznosti vozila zaradi manjkajočega tehničnega pregleda zavarovalnici le olajša dokazovanje, ne preprečuje pa ji, da dokazuje tehnično neustreznost tudi v primeru opravljenega tehničnega pregleda.
VSL sklep I Cpg 491/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika (0,84 mg/L) in nastalo škodo podana, zato je bil regresni zahtevek zavarovalnice utemeljen.
VSRS sklep II DoR 319/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo regresni zahtevek zavarovalnice od odškodninskega zahtevka za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, pri čemer je poudarilo, da za regresne zahtevke iz zavarovalnih pogodb ne velja 353. člen OZ.
VSK sodba I Cp 536/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je regresni zahtevek temeljil na izgubi zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti in zapustitve kraja prometne nesreče.
VSL sodba in sklep I Cp 2209/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni zadostno utemeljila regresnega zahtevka zoper lastnico vozila zgolj s sklicevanjem na zapustitev kraja nesreče s strani voznika brez posredovanja podatkov.
VSL sodba II Cp 2488/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Pravica do regresa je v konkretnem primeru utemeljena na dejstvu, da voznik v času prometne nesreče ni imel ustreznega vozniškega dovoljenja.
VSL sodba I Cp 1948/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da opustitev dokaznih predlogov (založitev predujma za izvedenca) in neizkazana ekskulpacija zavarovanca ob obstoju uradnih policijskih zapisnikov o vinjenosti utemeljita regresni zahtevek zavarovalnice.
VSL sodba I Cp 864/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je zavrnilo del zahtevka, ker tožnica ni dovolj določno opredelila zahtevka za posamezne oblike nepremoženjske škode, zaradi česar sodišče ni moglo preizkusiti utemeljenosti izplačanega zneska.
VSL sodba III Cp 978/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo utemeljenost regresnega zahtevka v primeru, ko je vozilo uporabljala oseba, ki ni bila lastnik, pri čemer je bila ključna presoja okoliščin glede volje lastnika in ravnanja voznika po nastanku škodnega dogodka.
VSM sodba I Cp 1169/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo regresno pravico zavarovalnice v primeru, ko voznik motornega vozila ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
VSM sodba I Cp 975/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnica ne more uveljavljati regresa zaradi vožnje pod vplivom alkohola zoper zavarovanca, ki v trenutku prometne nesreče ni upravljal vozila.
VSM sodba I Cp 1104/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je zavrnilo ugovor zastaranja, ker je štelo, da regresna terjatev ni zastarala, saj je zastaralni rok pričel teči šele z izplačilom odškodnine oškodovancu, ne pa že ob izdelavi cenilnega zapisnika.
VSL sodba II Cp 899/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da oškodovana policista nista prispevala k nastanku škodnega dogodka, saj je toženka zaradi vinjenosti izgubila nadzor in ju napadla.
VSL sodba II Cp 1659/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 963. člen -
Sodišče je presodilo, da potek veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predstavlja kršitve, ki bi avtomatično vodila v izgubo zavarovalnih pravic in s tem utemeljila regresni zahtevek.
VSL sodba II Cp 2312/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da specialna določba 7. člena ZOZP glede izgube zavarovalnih pravic zaradi zapustitve kraja nesreče izključuje uporabo omejitev subrogacije iz četrtega odstavka 963. člena OZ.
Sklep II Ips 179/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je zavarovalnica uveljavljala regresni zahtevek zaradi izgube zavarovalnih pravic povzročitelja prometne nesreče, ki je vozil pod vplivom alkohola.
VSK sodba Cp 478/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se omejitev višine regresa uporablja tudi v primerih, ko odškodnina presega zavarovalno vsoto in zavarovalnica škodo plača iz več zavarovalnih polic, ne da bi lahko uveljavljala ugovor izčrpanosti zavarovalne vsote.
VSL sodba II Cp 1859/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je presojalo vpliv vožnje pod vplivom alkohola kot kršitev zavarovalne pogodbe, ki upravičuje regresni zahtevek.
VSL sodba II Cp 1070/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil regresni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da toženka vozila ni prostovoljno izročila v uporabo svojemu mladoletnemu sinu, temveč ji je bilo vozilo odvzeto na protipraven način.
VSL sodba I Cp 1788/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica (zavarovalnica) uspela dokazati namerno povzročitev prometne nesreče s strani zavarovanca, pri čemer je izvedensko mnenje izključilo določen način vožnje (sunkovit zavoj), ne pa nujno same odgovornosti za nastanek nesreče.
VSL sklep I Cp 1782/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da alkoholiziranost sama po sebi ni neposreden vzrok nesreče, temveč je to kršitev cestnoprometnih predpisov (npr. prehitra vožnja), do katere pride zaradi zmanjšanih sposobnosti voznika pod vplivom alkohola.
VSL sodba II Cp 1738/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo razporeditev dokaznega bremena v regresnem sporu, kjer se zavarovanec brani z očitkom o odsotnosti vzročne zveze med svojo alkoholiziranostjo in nastankom škode.
Sodba II Ips 1016/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je leasingodajalec kot lastnik vozila oškodovanec, čigar premoženje je bilo zmanjšano, ne glede na to, da je račun za popravilo v konkretnem primeru plačala leasingojemalka.
VSM sodba I Cp 272/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je zavarovalnica uveljavljala regres zaradi požara, ki ga je povzročil delavec tožene stranke pri izvajanju del na objektu.
VSL sodba I Cpg 503/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da ker tožeča stranka ni izkazala predhodnega poziva k plačilu, začnejo zakonske zamudne obresti teči z dnem vložitve tožbe.
VSL sodba II Cp 1012/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se zakonska omejitev višine regresa pri obveznem prometnem zavarovanju ne razteza na zakonske zamudne obresti.
VSL sodba II Cp 4374/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je toženec z zapustitvijo kraja nesreče izpolnil objektivni in subjektivni element izmikanja preizkusu alkoholiziranosti, pri čemer je dokazno breme za izpodbijanje domneve vzročne zveze na strani zavarovanca.
VSL sodba II Cp 4827/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za povračilo nepremoženjske škode, ker tožeča stranka ni zadostno opredelila in dokazala posameznih oblik škode, ki jih je izplačala oškodovancu.
Sodba in sklep II Ips 589/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za regresno terjatev zavarovalnice ne uporablja zastaralni rok za neposredno odškodninsko terjatev oškodovanca (376. člen ZOR), temveč rok začne teči z dnem izplačila zavarovalnine.
Sklep III DoR 31/2009 — Vrhovno sodišče
-
Toženec se ni uspel razbremeniti odgovornosti za kršitev zavarovalne pogodbe, ker je zapustil kraj prometne nesreče brez posredovanja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, hkrati pa ni dokazal odsotnosti alkoholiziranosti v času dogodka.
VSL sodba I Cp 2814/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je neuspešno uveljavljal ugovor, da vožnja brez vozniškega dovoljenja ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, ter ugovor previsoko izplačane odškodnine, pri čemer je sodišče poudarilo, da je trditveno in dokazno breme glede izgube zavarovalnih pravic na strani zavarovanca.
VSL sodba I Cp 4547/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo pričetek teka zamudnih obresti pri regresnem zahtevku iz naslova izgube zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti voznika.
VSL sodba I Cp 2649/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo regresni zahtevek zoper lastnika vozila, ker mu ni bilo mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti za škodni dogodek, saj v času nesreče ni upravljal vozila.
VSL sodba II Cp 3100/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da zavarovalnica v regresnem sporu ne more biti zavezana k enaki trditveni podlagi glede nepremoženjske škode kot oškodovanec, saj je njena terjatev utemeljena z že izplačano odškodnino in dokazili o nastanku škodnega dogodka.
VSL sodba I Cp 2665/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se novela ZOZP-A, ki omejuje višino regresa, uporabi v postopkih, kjer je bila tožba vložena po njeni uveljavitvi, ne glede na čas nastanka prometne nesreče.
Sodba II Ips 858/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri regresnega zahtevka zoper alkoholiziranega voznika upoštevalo 25-odstotni soprispevek oškodovanca k nastanku škode, kar je zmanjšalo končno višino regresnega zahtevka.
VSM sodba I Cp 1243/2010 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da pavšalni ugovori tožene stranke o nepravilni likvidaciji škode ne zadostujejo za izpodbitje konkretiziranih navedb zavarovalnice, zato se sodišču do njih ni treba podrobneje opredeljevati.
VSL sodba I Cp 1399/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zamudne obresti pri regresnem zahtevku ne tečejo samodejno od dneva izplačila odškodnine, temveč šele od trenutka, ko je bil povzročitelj škode pozvan k plačilu.
VSL sodba I Cp 515/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je zahtevek zavarovalnice zaradi neplačane premije za povečano nevarnost regresne narave in ne temelji na subrogaciji.
VSL sodba I Cp 4500/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnica ne more uspešno uveljavljati regresa, če ne dokaže, da je zavarovanec s kršitvijo predpisov dejansko povzročil škodo, ne glede na morebitno domnevo alkoholiziranosti zaradi zapustitve kraja nesreče.
VSL sodba II Cp 325/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec ni uspel izpodbiti domneve alkoholiziranosti, saj oprostilna kazenska sodba, ki je temeljila na pomanjkljivem opisu kaznivega dejanja, ni izključila dejstva vožnje pod vplivom alkohola.
VSL sodba I Cp 68/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo toženca, ker ta ni uspel izpodbiti domneve vzročne zveze med vožnjo pod vplivom alkohola in nastalo prometno nesrečo.
VSL sodba I Cp 4445/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec se je v konkretnem primeru razbremenil regresne obveznosti z ugovorom neobstoja vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastalo škodo, pri čemer je sodišče presojalo tudi njegovo splošno odgovornost za nesrečo.
VSL sodba II Cp 572/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razporeditev dokaznega bremena pri ugovoru nepravilne likvidacije škode v okviru regresnega zahtevka iz naslova obveznega zavarovanja v prometu.
VSL sklep I Cp 3785/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo sporno vprašanje lastništva vozila v času nesreče kot podlaga za regresno odgovornost.
VSL sklep I Cp 3694/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri regresa uporabilo zakonsko omejitev višine, ki je veljala v času nastanka zavarovalnega primera, in sicer znesek 2.000.000 SIT (preračunano na 8.345,85 EUR).
VSK sodba in sklep Cp 664/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo izplačila odškodnine oškodovancu še ne dokazuje utemeljenosti regresnega zahtevka, če toženec prerekal obstoj pravno priznane škode.
VSL sodba in sklep I Cp 2865/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Regresni zahtevek izhaja iz kršitve zavarovalne pogodbe, konkretno zaradi izgube zavarovalnih pravic zaradi zapustitve kraja nesreče in odklonitve preizkusa vinjenosti.
VSM sodba I Cp 1341/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Regresni zahtevek je utemeljen zaradi kršitve zavarovalnih obveznosti (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti), kar predstavlja samostojno podlago za civilno odgovornost.
VSL sodba I Cp 1611/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se za regresni zahtevek, vložen po uveljavitvi novele ZOZP-A, uporabijo nova pravila, čeprav se je škodni dogodek zgodil pred njeno uveljavitvijo.
VSK sodba Cp 123/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila domneva alkoholiziranosti utemeljena, ker se je toženec po prometni nesreči izmaknil preiskavi in bil izsleden šele tri dni kasneje.
VSL sodba I Cp 378/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali alkoholiziranost zavarovanca predstavlja vzrok škode, ki upravičuje regres, če obstajajo drugi neodvisni dejavniki nastanka prometne nesreče.
VSL sodba III Cp 915/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da regresni zahtevek izhaja iz kršitve zavarovalne pogodbe in da zavarovanec v tem razmerju ni tretja oseba v smislu 357. člena OZ.
VSL sodba II Cp 4926/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri regresu zoper vinjenega voznika ne gre za subrogacijo po 939. členu ZOR, zato se zanj ne uporabljajo pravila o zastaranju, ki veljajo za subrogacijske zahtevke.
VSL sklep I Cp 375/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za regresni zahtevek zaradi povzročitve prometne nesreče v času veljavnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije.
VSL sklep III Cp 1136/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastankom prometne nesreče ter dokazno breme zavarovanca pri izpodbijanju te domneve.
VSL sodba I Cp 793/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je bila alkoholiziranost toženca neposreden vzrok za prehitro vožnjo, ki je privedla do prometne nesreče, s čimer je podana vzročna zveza za uveljavljanje regresa.
VSL sodba I Cp 4858/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da zavarovanec lahko ugovarja pomanjkljivo likvidacijo škode, kar zavarovalnico zaveže k predložitvi dokazov o utemeljenosti izplačanega zneska.
VSL sodba II Cp 2213/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da toženec (zavarovanec) ni tretja oseba v smislu 6. odstavka 357. člena OZ, zato za regresni zahtevek ne velja zastaralni rok, predviden za terjatve iz zavarovalne pogodbe.
VSK sklep Cp 51/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da zavarovalnici tečejo zamudne obresti od izplačane odškodnine od trenutka plačila oškodovancu, ne šele od dneva poziva zavarovancu, saj škoda zavarovalnici nastane z dnem plačila.
VSK sodba Cp 1118/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanec ni izgubil zavarovalnih pravic, ker je bila veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja po zakonu podaljšana, čeprav to v samem dokumentu ni bilo izrecno vpisano.
VSK sodba I Cp 1161/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odločilo, da zavarovanec ni dolžan povrniti zamudnih obresti, ki so nastale zaradi zamude zavarovalnice pri plačilu regresnega zahtevka tretji osebi (Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
VSK sodba I Cp 1169/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo omejitev višine regresa, določeno z novelo ZOZP, čeprav je do škodnega dogodka prišlo pred njeno uveljavitvijo, saj je bil regresni zahtevek uveljavljen šele po uveljavitvi novele.
VSK sodba I Cp 60/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni uspel dokazati, da prometna nezgoda ni bila v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, zato je bila izguba zavarovalnih pravic utemeljena.
Sodba in sklep II Ips 340/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dokazno breme glede odsotnosti vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodnim dogodkom nosi zavarovanec.
Sodba II Ips 421/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji višine regresnega zahtevka upoštevati novelirane določbe o omejitvi regresa, če te učinkujejo na še odprto terjatev.
VSK sodba in sklep I Cp 1183/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Toženec se je izmikal ugotavljanju alkoholiziranosti z zavestnim nepravilnim ravnanjem pri uporabi elektronskega alkotesta, zaradi česar se šteje, da je odklonil preiskavo.
VSK sklep I Cp 955/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejše vedenje o nastanku nesreče ne zadošča za izgubo zavarovalnega kritja po določbi o zapustitvi kraja nesreče, če zavarovanec v času odhoda ni vedel za njen nastanek.
VSL sklep II Cp 864/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo primer, kjer je bila možnost regresa preprečena zaradi izčrpanja zavarovalne vsote iz obveznega zavarovanja odgovornosti v motornem prometu.
VSL sodba I Cpg 117/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 210. člen -
V konkretnem primeru je bila podlaga za regres odklonitev preizkusa alkoholiziranosti voznika po prometni nesreči, kar je v skladu s pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti povzročilo izgubo zavarovalnih pravic.
Sodba II Ips 205/2005 — Vrhovno sodišče
-
Toženec v regresnem postopku ni uspel dokazati ugovora o previsoko izplačani odškodnini, saj za svojo trditev ni predložil nobenih dokazov.
VSL sodba I Cp 1583/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec ni uspel ovreči domneve o alkoholiziranosti, ker ni dokazal tehtnih razlogov za zapustitev kraja nesreče, s čimer je onemogočil policijsko preiskavo.
VSL sodba II Cp 1370/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri škodi, povzročeni z nezavarovanim vozilom, zavarovalnica nima pogodbene, temveč zakonsko podlago za regres, zato kršitev zavarovalnih pogojev ni relevantna.
VSC sodba Cp 943/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Toženec je v postopku uspel ovreči domnevo o alkoholiziranosti, ki je bila podlaga za regresni zahtevek zavarovalnice, s čimer je bila izključena njegova odgovornost za regres.
VSL sodba II Cp 175/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je regresni zahtevek utemeljen, ker toženec ni nasprotoval trditvam o predpostavkah odškodninskega delikta in ni uveljavljal soodgovornosti oškodovanke.
Sodba II Ips 258/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec v regresni pravdi ni zatrjeval neobstoja vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodnim dogodkom, zato se sodišče s tem vprašanjem ni bilo dolžno ukvarjati.
Sodba II Ips 554/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo v zadostni meri ugotovljeno, ali je toženec (povzročitelj) sploh podaljšal civilni delikt, saj je bila sporna krivda in odškodninska odgovornost v prometni nesreči.
VSL sklep I Cp 1560/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razlikovalo med regresnim zahtevkom na podlagi kasko zavarovanja (brez zgornje omejitve) in regresnim zahtevkom na podlagi obveznega zavarovanja v prometu zaradi vožnje pod vplivom alkohola (omejeno s splošnimi pogoji AO-95).
VSL sodba I Cp 881/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo utemeljenost regresnega zahtevka zavarovalnice po izplačani odškodnini oškodovancu zaradi kršitev zavarovalnih pogojev pri prometni nesreči.
VSL sodba II Cp 1419/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zavarovanec utemeljeno ugovarja, da zavarovalnica pri regresnem zahtevku ni upoštevala soprispevka oškodovanca k nastanku škode, kar vpliva na višino zneska, ki ga je zavarovalnica dolžna izplačati.
VSL sklep I Cp 1209/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da pri regresnih zahtevkih iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti zastaranje ne začne teči ob prijavi škodnega primera, temveč z izplačilom odškodnine oškodovancu.
VSL sklep II Cp 1437/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot kriterij za uporabo materialnega prava pri regresnem zahtevku zavarovalnice določilo čas škodnega dogodka.
VSL sodba II Cp 1251/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo regresnega zahtevka treba uporabiti veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), ne pa razveljavljenih predpisov iz preteklega sistema.
VSL sklep I Cp 1821/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ugodilo celotnemu regresnemu zahtevku, čeprav je hkrati ugotovilo, da sta oba udeleženca prometne nesreče soprispevala k nastanku škode.
VSC sklep Cp 1103/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da regresni zahtevek zaradi vinjenosti zavarovanca ne predstavlja klasičnega regresnega zahtevka po ZOR, temveč posebno obliko odškodninskega zahtevka po ZOZP.
VSL sodba I Cp 1768/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil regresni zahtevek utemeljen, ker je povzročitelj prometne nesreče vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
VSL sodba II Cp 1976/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj odsotnost pravnomočne odločbe o prekršku ne preprečuje uveljavljanja regresnega zahtevka, če je izkazana kršitev zavarovalnih pogojev.
VSL sodba I Cp 2187/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila kršitev zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev ugotovljena zaradi uživanja alkohola po prometni nesreči, kar je utemeljilo regresni zahtevek zavarovalnice.
VSL sodba I Cp 2110/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo upravičenost regresnega zahtevka zavarovalnice zoper lastnika nezavarovanega vozila, ki je povzročilo škodni dogodek.
Sodba II Ips 68/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da pričetek teka zastaralnega roka za regresni zahtevek zavarovalnice pogojuje pravnomočnost kazenske obsodbe povzročitelja prometne nesreče.
Sodba II Ips 484/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se za regresne zahtevke zavarovalnice ne uporabljajo daljši zastaralni roki, ki veljajo za odškodninske terjatve, izvirajoče iz kaznivih dejanj.
Sodba II Ips 502/97 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je v konkretnem primeru uspela z regresnim zahtevkom, ker je predložila dokaze o že izplačanih zneskih odškodnine oškodovancem.
VSL sodba II Cp 684/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče zavarovalnice, da odhod s kraja nesreče sam po sebi in brez predhodnih trditev o alkoholiziranosti v postopku na prvi stopnji zadošča za izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Sodba II Ips 770/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da regresni zahtevek zavarovalnice ostane utemeljen, ker toženec v postopku ni zatrjeval oziroma dokazal odsotnosti vzročne zveze med svojo alkoholiziranostjo in nastankom prometne nesreče.
Sodba II Ips 838/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri dokazovanju vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastankom škode dokazno breme na strani zavarovanca; če ta ne dokaže odsotnosti vzročne zveze, velja domneva, da je ta podana.
VSL sodba I Cp 124/94 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 897. člen