regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje
Sentenca
Zavod za zdravstveno zavarovanje ima pravico zahtevati povračilo škode od delodajalca, če je poškodba zavarovane osebe posledica opustitve ustreznih ukrepov varstva pri delu ali drugih predpisanih varnostnih ukrepov (87. člen ZZVZZ). Delodajalec je dolžan zagotoviti takšne tehnične rešitve in zaščitne ukrepe, ki preprečujejo dostop delavca do nevarnih območij delovne opreme med njenim obratovanjem. Dokazno breme za utemeljitev nezmožnosti izvedbe varnostnih ukrepov oziroma za izpodbijanje strokovnih mnenj o varnosti nosi delodajalec.
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji regresnega zahtevka Zavoda zoper delodajalca izključilo upoštevanje soprispevka delavca k nastanku škode zaradi varstva položaja oškodovanca.
VSK Sodba Cpg 59/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
V primeru spoznavne stiske tožeče stranke glede okoliščin nezgode ne velja domneva priznanja neprerekanih dejstev (214. člen ZPP) in prepoved informativnih dokazov; sodišče mora aktivno raziskati vzrok nezgode.
VSL Sklep I Cpg 482/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil regresni zahtevek zavrnjen, ker je izvedenec ocenil, da površina stopnic ni bila nevarna in namestitev dodatnih protizdrsnih trakov ni bila predpisana.
VSL Sodba I Cpg 692/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost delodajalca za poškodbo delavca, ki jo je povzročil viličarist pri vzvratni vožnji v skladišču.
VSL Sodba I Cpg 210/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo deljeno odgovornost v primeru, ko delodajalec ni zagotovil ustrezne opreme, delavec pa ni upošteval pisnih navodil za varno čiščenje stroja.
VSL Sodba I Cpg 4/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker tožnik ni uspel dokazati, da bi bila poškodba delavca posledica opustitve varnostnih ukrepov s strani delodajalca.
VSL Sodba I Cpg 109/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je delujočo motorno žago opredelilo kot nevarno stvar, delodajalec pa je odgovoren, ker je tiho dopuščal njeno uporabo brez ustrezne ocene tveganja.
VSL Sodba I Cpg 708/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da podiranje dreves s spravilom lesa predstavlja nevarno dejavnost, regresni zahtevek pa je bil zaradi soprispevka oškodovanca omejen na polovico.
VSL sodba II Cpg 1271/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni konkretiziral, katera konkretna ravnanja ali opustitve delodajalca so privedla do nezgode pri delu, temveč se je omejil le na splošno navajanje predpisov.
VSL sodba I Cpg 1098/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalčeva odgovornost za regresne stroške zdravljenja ni absolutna, temveč se presoja ob upoštevanju morebitne soodgovornosti delavca, tudi če je bil ta zadolžen za izvajanje ukrepov varstva pri delu.
VSRS sklep III Ips 97/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti regresni zahtevek v celoti utemeljen v okviru postopka, vključno z upoštevanjem morebitnega soprispevka oškodovanca, ne da bi se delodajalec skliceval na naknadno regresiranje delavčevega deleža.
VSL sodba I Cpg 1835/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni odgovoren za poškodbo delavca, ki je nastala pri plezanju po lestvi zaradi pobiranja pozabljenega orodja, saj to ne predstavlja opustitve dolžnega nadzora ali varnostnih ukrepov.
VSL sodba I Cpg 1550/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi se postavlja vprašanje, ali se določba 87. člena ZZVZZ o odgovornosti delodajalca za regresni zahtevek nanaša tudi na samostojnega podjetnika, ki se poškoduje v lastni delovni nezgodi zaradi opustitve varnostnih ukrepov.
VSRS sklep III DoR 112/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odgovornost delodajalca za poškodbo pri delu na stroju za pihanje plastike, pri čemer je kot odločilno štelo mnenje izvedenca o možnostih tehnične zaščite nevarnega območja stroja.
VSL sodba I Cpg 389/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vrsta, količina in vrednost zdravstvenih storitev niso predmet regresnega postopka, saj je pravno odločilno zgolj dejstvo, ali je zavod te storitve izvajalcem dejansko plačal.
VSL Sodba I Cpg 751/2006 — Višje sodišče v Ljubljani