relativna narava obligacijskih razmerij

Obligacijsko razmerje ustvarja pravice in obveznosti praviloma le za pogodbeni stranki, ki sta pogodbo sklenili. Tretja oseba, ki ni stranka pogodbe, zgolj na podlagi sklenjenega pravnega posla ne more postati zavezana k izpolnitvi, razen če je izražena ustrezna volja (npr. s prevzemom dolga ali izpolnitve) ali če tako določa zakon (125. člen OZ). Pogodba lahko v korist tretje osebe ustanovi le pravico, ne more pa ji naložiti obveznosti brez njenega soglasja ali zakonske podlage.