relativni razlogi za zavrnitev znamke
Sentenca
Relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke (44. člen ZIL-1) se nanašajo na kolizijo med prijavljenim znakom in prejšnjo znamko, kadar zaradi njune enakosti ali podobnosti ter enakosti ali podobnosti blaga ali storitev obstaja verjetnost zmede v javnosti. V ugovornem postopku zoper registracijo znamke Urad in sodišče nista pristojna za odvzem varstva predhodno registrirani znamki, zato se tej v postopku prizna domneva razlikovalnega značaja, ki jo je treba upoštevati pri presoji verjetnosti zmede.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je treba pri presoji relativnega razloga po točki g) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 upoštevati primerjavo dejavnosti gospodarskega subjekta.
UPRS Sodba in sklep I U 1296/2022-40 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da del firme podjetja v sestavljenem znaku ni razlog za relativizacijo tega dela kot nepomembnega, saj podjetja pogosto tržijo blago z znamkami, ki ne vsebujejo firme.
UPRS sodba I U 684/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v nacionalnem ugovornem postopku ni mogoče izpodbijati veljavnosti predhodno registrirane znamke, zato se ji mora priznati določena stopnja razlikovalnega značaja.
VSRS Sodba X Ips 183/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora urad v postopku ugovora izrecno obravnavati navedbe o obstoju 'družine znamk', saj so te bistvene za oceno verjetnosti zmede.
UPRS sodba I U 1697/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da visoka stopnja podobnosti med znakoma 'panthol' in 'BEPANTHOL' za farmacevtske proizvode ustvarja verjetnost zmede, saj je besedni del 'panthol' dominanten element obeh znakov.
sodba I U 1065/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti ugovor dovolj konkretiziran, upravni organ pa mora zagotoviti transparentno obrazložitev primerjave za posamezne razrede Nicejske klasifikacije.
sodba I U 663/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zlog BE v besedi BEPANTHOL nima pomensko razlikovalnega učinka v primerjavi z besedo PANTHOL, zaradi česar sta znaka pomensko podobna.
sodba I U 1864/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je urad napačno ugotovil dejansko stanje, ker spodnjega dela figurativnega znaka ni prepoznal kot sklop črk GSA, kar je vplivalo na oceno podobnosti z obstoječo besedno znamko.
sodba I U 867/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da med znamkama ISKRATEL in ISKRA zaradi celostnega vtisa, ki vključuje vizualne in tekstualne elemente, ne obstaja verjetnost zmede, ki bi potrošniku onemogočila identifikacijo porekla.
sodba I U 496/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vizualna razlika med znakoma nevtralizira fonetično in pojmovno podobnost, zato verjetnost zmede pri potrošnikih ni podana.
sodba I U 408/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila ocena upravnega organa o odsotnosti vizualne podobnosti med znakoma ANATAX in ANATON neprepričljiva zaradi zanemarjenja identičnosti prvih štirih črk v besednih znakih.
sodba I U 1684/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je upravni organ neutemeljeno odklonil primerjavo blaga in storitev, saj je zmotno ocenil, da med znakoma PROSPAN in PROPOSAN ne obstaja stopnja podobnosti.
sodba I U 1858/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da odločitve organov EU (npr. OHIM) za nacionalni postopek registracije niso zavezujoč pravni vir.
sodba I U 950/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi ugotovilo, da med znakoma 'sharp end' in prejšnjo znamko ne obstaja zamenljiva podobnost, zato je ugovor tožnika zavrnilo.
sodba I U 1618/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila beseda „Slovenia“ v okviru celovite presoje znamke pravilno ocenjena kot obroben element, ki ne prevlada nad celotnim vtisom.
Sodba X Ips 558/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da organ pri vizualni presoji ni dolžan obravnavati besednega dela znaka kot prevladujočega, če je grafična komponenta enakovrednega pomena.
sodba U 1898/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti zmede upoštevalo, da prijavljeni znak nima dovolj razlikovalnih elementov in vsebuje konceptualno ter oblikovno enake elemente (stilizirana figura v krogu) kot prejšnja znamka.
sodba U 2054/2008 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru vizualne razlike med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko niso bile zadostne za izključitev verjetnosti zmede oziroma medsebojnega povezovanja v javnosti.
sodba U 2452/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti zmede pri povprečnem potrošniku kot prevladujoč in dominanten del znamke ocenilo besedo BOSS.
sodba U 1882/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji podobnosti blaga pravilno upoštevalo različen prodajni kraj kot enega od dejavnikov v okviru celovite presoje verjetnosti zmede.
Sodba X Ips 301/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da identičnost znamke 'ROCKSTAR' ne zadošča za registracijo, če ni dokazana podobnost blaga ali storitev, za katere se znamka prijavlja.
sodba U 1325/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v sporu polne jurisdikcije ugodilo zahtevku, ker je imetnik prejšnje znamke izrecno izjavil, da med znamkama ni konflikta in da lahko soobstajata na trgu.
sodba U 2102/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da med znakoma "VITO" in "TITO" kljub vizualni in fonetični podobnosti ni verjetnosti zmede, saj se pomensko močno razlikujeta.
sodba U 1115/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo kolizijo med tridimenzionalno znamko steklenice v obliki ročne bombe in prej registriranim modelom steklenice enake oblike.
Sodba U 1960/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji podobnosti znamk UNIQEMA in UNICHEM poudarilo pomen celostne primerjave in prevladujočega vpliva besedilnega dela znamke.
UPRS sodba U 2262/2002 — Upravno sodišče