relativnost obligacijskega razmerja
Sentenca
Obligacijsko razmerje učinkuje zgolj med pogodbenima strankama, kar pomeni, da pogodbena stranka praviloma ne more uveljavljati svojih pravic iz obligacijskega razmerja proti tretjim osebam. Aktivna legitimacija iz obligacijskega razmerja se ne more enačiti z aktivno legitimacijo lastnika ali imetnika stvarne pravice, ki lahko svojo pravico uveljavlja zoper vsakogar (erga omnes). Izjeme od tega načela, ki dopuščajo varstvo pogodbenega razmerja proti tretjim, so omejene na primere vknjižbe v zemljiško knjigo ali primere, ki jih izrecno določa zakon (70. člen ZTLR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da poslovne odločitve tožene stranke v razmerju do njenih naročnikov ne morejo biti podlaga za prenos rizika neplačila na tožečo stranko, če to ni bilo izrecno dogovorjeno v medsebojni pogodbi.
VSL sodba in sklep I Cpg 843/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 9. člen -
Sodišče je poudarilo razliko med obligacijskopravnim varstvom in stvarnopravnim varstvom posesti v kontekstu tožbenih zahtevkov.
VSK sklep I Cp 526/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da izstavljen račun sam po sebi ne dokazuje obstoja prodajne ali komisijske pogodbe, če iz dejanskih razmerij izhaja kvečjemu dogovor o posredovanju ali zastopanju.
VSL sodba I Cpg 739/99 — Višje sodišče v Ljubljani