relativnost obligacijskih razmerij
Sentenca
Obligacijsko razmerje temelji na načelu relativnosti, kar pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti izključno med pogodbenima strankama, ki sta jo sklenili (125. člen OZ). Tretje osebe, vključno s podizvajalci, praviloma nimajo neposredne pravice zahtevati izpolnitve obveznosti od naročnika, razen če zakon izrecno določa drugače.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka nima zahtevka do tožene stranke na podlagi neupravičene obogatitve zgolj zato, ker je tretja oseba toženi stranki plačala za delo, ki ga je opravila tožeča stranka.
VSL Sodba II Cpg 405/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik in ostali solastniki niso bili vezani na dogovor o uporabi skupnih delov stavbe, ki ga je toženec sklenil s prvotnim lastnikom, saj niso univerzalni pravni nasledniki prodajalca.
VSL sodba II Cp 1395/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uporabnik poslovnega prostora, ki ni stranka najemne pogodbe, ne more biti zavezan za plačilo najemnine zgolj na podlagi najemnega razmerja med drugimi osebami.
Sodba in sklep II Ips 504/2006, II Ips 505/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni imela aktivne legitimacije za zahtevo po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, ker ni bila stranka prodajne pogodbe, darilna pogodba med njo in kupcema pa ni vzpostavila pravnega razmerja med njo in prvotno prodajalko.
Sodba II Ips 580/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni pasivno legitimirana, saj najemne pogodbe ni sklenila sama, niti je fizična oseba, ki jo je podpisala, ni sklenila v imenu in za račun tožene stranke.
VSL sodba I Cpg 1200/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka se ni mogla uspešno sklicevati na prodajalčevo kršitev pogodbe z izdajateljem plačilne kartice kot razlog za neplačilo kupnine.
VSL sodba I Cp 1918/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni mogla zahtevati izstavitve listine za registracijo vozila od tretje osebe (prvega lastnika), saj z njo ni bila v pogodbenem razmerju, temveč le od svojega neposrednega prodajalca.
Sodba II Ips 238/96 — Vrhovno sodišče