resna škoda v postopku mednarodne zaščite
Sentenca
Resna škoda kot pogoj za pridobitev subsidiarne zaščite zajema smrtno kazen, mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje oziroma resno in individualno grožnjo življenju zaradi samovoljnega nasilja v oboroženih spopadih (28. člen ZMZ-1). Za priznanje te oblike zaščite mora biti izkazano, da je ogroženost posledica namernega ravnanja subjektov v izvorni državi, ki prosilcu onemogočajo dostop do nujnih življenjskih potrebščin. Splošno pomanjkanje ali težke ekonomske razmere brez elementa namernega izključevanja posameznika praviloma ne dosegajo praga resne škode.
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da ekonomska stiska v izvorni državi (Maroko) ne predstavlja resne škode, če prosilec ni dokazal namernega onemogočanja dostopa do sredstev za preživetje s strani države in če je pred odhodom z delom že zagotavljal lastno preživetje.
VSRS Sodba I Up 17/2026 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZMZ-1 · 28. člen -
Sodišče je poudarilo, da ekonomski razlogi, kot je nezmožnost preživljanja zaradi slabih gospodarskih razmer v Maroku, ne utemeljujejo statusa mednarodne zaščite.
VSRS Sodba I Up 230/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da strah pred sorodnikom ne predstavlja pravno relevantnega razloga za mednarodno zaščito, saj sorodnik ne spada med subjekte preganjanja iz 24. člena ZMZ-1.
VSRS Sodba I Up 168/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da revščina in nezmožnost zaposlitve v izvorni državi nista razlog za podelitev mednarodne zaščite, če nista posledica ciljanega ravnanja subjektov resne škode.
VSRS Sodba I Up 108/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnikova revščina v Maroku ni rezultat individualnih ravnanj subjektov resne škode, temveč posledica splošnega stanja v državi, zato ne izkazuje upravičenja do mednarodne zaščite.
VSRS Sodba I Up 103/2025 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZMZ-1 · 24. člen -
Sodišče je pojasnilo, da slabe gospodarske razmere v izvorni državi, ki niso usmerjene proti prosilcu, ne predstavljajo resne škode v smislu 28. člena ZMZ-1.
VSRS Sodba I Up 240/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da revščina v izvorni državi (v konkretnem primeru Maroko) sama po sebi ne predstavlja podlage za mednarodno zaščito, saj ne izpolnjuje kriterija individualne grožnje s strani subjektov resne škode.
VSRS Sodba I Up 242/2024 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZMZ-1 · 24. člen -
Sodišče je poudarilo, da ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države sami po sebi ne utemeljujejo statusa mednarodne zaščite, če ni izkazana individualna grožnja resne škode.
VSRS Sodba I Up 243/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ekonomska stiska prosilca v izvorni državi sama po sebi ne zadošča za status subsidiarne zaščite, če ni izkazana povezava s konkretnim ravnanjem subjektov preganjanja.
VSRS Sodba I Up 210/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ekonomski in socialni sistem v izvorni državi, ki je za posameznika neugoden, sam po sebi ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa mednarodne zaščite.
VSRS Sodba I Up 120/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ekonomski razlogi za zapustitev države, kot je nezmožnost preživljanja zaradi slabih ekonomskih razmer, ne utemeljujejo statusa mednarodne zaščite.
UPRS Sodba I U 687/2023-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ekonomski razlogi za zapustitev države ne izpolnjujejo kriterijev za mednarodno zaščito, saj ne gre za preganjanje ali resno škodo, ki bi jo povzročila tretja oseba.
VSRS Sodba I Up 29/2023 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni zatrjeval, da bi bili pogoji za preživljanje v Maroku namerno povzročeni zoper njega ali njegovo skupino, zato njegovi ugovori niso dosegli praga resne škode.
UPRS Sodba in sklep I U 1176/2022-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da slabe ekonomske razmere in odsotnost državnega podpornega sistema za siromašne prebivalce niso zadosten razlog za priznanje mednarodne zaščite, če gre za splošno značilnost ureditve države in ne za namerno odtegnitev pomoči posamezniku.
UPRS Sodba I U 1466/2020-9 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da splošne nevarnosti in pomanjkljivosti letalskih prevozov v izvorni državi ne pomenijo resne škode, saj ne gre za namerno diskriminatorno obravnavo prosilca.
VSRS Sodba I Up 202/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prisotnost neeksplodiranih ubojnih sredstev, terenskih spopadov in zračnih napadov v določeni provinci predstavlja resno grožnjo tudi za osebo, ki skozi to območje le potuje.
UPRS Sodba I U 822/2019-44 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali lahko izsiljevanje zaradi dolga in posledična nevarnost kazenskega pregona v izvorni državi predstavljata resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1.
UPRS Sodba I U 16/2019-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na programe UNHCR za vračanje državljanov ni zadostna podlaga za oceno varnosti brez navedbe zanesljivih virov informacij.
UPRS sodba I U 1831/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru v mestu Kinšhasa (DR Kongo) ne potekajo oboroženi spopadi, zato subsidiarne zaščite ni mogoče priznati.
UPRS sodba I U 240/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo dolžnost organa, da pri podaljšanju subsidiarne zaščite upošteva aktualna poročila o stanju v državi in konkretno obrazloži, zakaj nasilje v izvorni državi ne dosega praga resne in individualne grožnje.
Sodba I Up 117/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zahtevalo poglobljeno analizo razmer v provinci Baghlan v Afganistanu glede na tamkajšnjo prisotnost oboroženih skupin in stopnjo nasilja.
sodba I U 128/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče poudarja, da je pri presoji resne škode za pripadnike LGBT populacije nujna analiza stanja v izvorni državi, ki presega zgolj formalno navajanje zakonskih določb.
UPRS sodba I U 1518/2012 — Upravno sodišče