revizija v civilnem postopku
Sentenca
Revizija je izredno pravno sredstvo, pri katerem mora stranka argumente za utemeljenost revizije navesti jasno in določno. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Posplošeno sklicevanje na navedbe, podane v postopku na prvi stopnji, ne zadošča za uspešno revizijsko grajo, saj mora biti revizija vsebinsko osredotočena na izpodbijanje pravnih stališč sodišča druge stopnje.
Iz posameznih sodb
-
Revidenta sta neuspešno uveljavljala revizijske razloge, ker njuni očitki niso bili usmerjeni v ključne razloge drugostopenjske sodbe, temveč so zgolj ponavljali dejanske navedbe o lastništvu nepremičnine.
VSRS sodba II Ips 340/2014 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo, ker tožnik ni uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s spremenjeno dejansko podlago, na katero je sodišče druge stopnje oprlo svojo odločitev.
Sodba VIII Ips 124/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v reviziji neuspešno poskušal uveljavljati pritožbene razloge s povzemanjem predhodnih navedb, revizija pa tudi ni vsebovala obrazložitve glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava.
Sodba VIII Ips 171/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da revizija ne more biti zgolj ponovitev pritožbenih navedb ali splošno sklicevanje na prejšnje vloge, temveč mora biti jasno usmerjena v izpodbijanje odločitve sodišča druge stopnje.
Sodba VIII Ips 218/2007 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti revizijskih navedb o procesnih kršitvah, ker vlagatelj ni konkretiziral, v čem naj bi bila nejasnost ali nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin.
Sodba II Ips 668/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo kot prepozno, ker je bila vložena po izteku tridesetdnevnega roka od vročitve sodbe.
Sklep VIII Ips 246/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je v reviziji neuspešno poskušala izpodbijati višino priznanih terjatev iz naslova plač, kar predstavlja nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
Sodba VIII Ips 68/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija vložena enaintrideseti dan po vročitvi sodbe, zaradi česar je bila zavržena kot prepozna.
Sklep II Ips 629/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrnilo, ker je tožnik namesto materialnopravnih vprašanj izpodbijal dejanske ugotovitve nižjih sodišč.
Sodba VIII Ips 26/96 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je revizijsko sodišče zavrnilo revizijske navedbe, ki so se nanašale na pravilnost izračuna pokojninske osnove, saj gre za vprašanje dejanskega stanja, ki ga v revizijskem postopku ni mogoče preizkušati.
Sodba VIII Ips 161/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ločilo obravnavanje revizije zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja od revizije zoper odločbe o obnovi postopka.
Sklep in Sodba VIII Ips 181/95 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijske navedbe o drugačnih izmerah in položaju jarkov, saj so te predstavljale nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
Sodba II Ips 459/93 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je v reviziji neuspešno poskušala izpodbijati dokazno oceno o lastništvu premičnin, kar je v revizijskem postopku nedovoljeno.
Sodba II Ips 531/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je obstoj subjektivnega dejanskega stanja, ki vpliva na dovoljenost pobota, dejansko vprašanje, ki ga v reviziji ni mogoče izpodbijati.
Sodba III Ips 71/92 — Vrhovno sodišče