rezervni sklad etažnih lastnikov
Sentenca
Rezervni sklad je obvezna oblika skupnega premoženja etažnih lastnikov, namenjena kritju bodočih stroškov rednega upravljanja in nujnih vzdrževalnih del na nepremičnini (119. člen SPZ). Obveznost vplačila prispevka v rezervni sklad je zakonska dolžnost vsakega etažnega lastnika, katere se ni mogoče enostransko razbremeniti z lastnimi vlaganji v skupne dele stavbe brez predhodnega dogovora z ostalimi etažnimi lastniki o pobotu ali drugem načinu poravnave teh stroškov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da določbe pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki glede povišanja prispevkov v rezervni sklad zavezujejo etažne lastnike in prevladajo nad splošnimi pravili, če so bila dokazana.
VSL Sodba II Cpg 143/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SZ-1 · 26. člen -
Sodišče je potrdilo, da je upravnik upravičen izterjati neplačane prispevke v rezervni sklad, ne glede na etažni lastnikov ugovor o neizpolnjenih obljubah glede vlaganj v nepremičnino.
VSL Sodba I Cp 2077/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zemljiškoknjižni lastnik ne more uveljavljati neuporabe stanovanja kot razloga za oprostitev plačila obveznosti v rezervni sklad v razmerju do ostalih etažnih lastnikov.
VSL Sodba I Cp 2134/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je upravnik aktivno legitimiran za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če sredstva zbira na posebnem računu, namenjenem temu skladu.
VSL Sodba I Cp 1952/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je spremenilo izrek sodbe tako, da se plačilo prispevkov v rezervni sklad naloži na poseben transakcijski račun upravnika in ne neposredno tožeči stranki (etažnim lastnikom).
VSC Sodba Cp 114/2020, enako tudi , — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklep o vplačevanju akontacij za konkretna vzdrževalna dela na poslovni račun upravnika ne pomeni ustanovitve rezervnega sklada, če ni bil vzpostavljen poseben račun in sprejeta odločitev o oblikovanju sklada.
VSL Sodba II Cp 1646/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da skupnost etažnih lastnikov z odsvojitvijo stanovanja ne preneha, saj novi lastnik vstopi v pravni položaj prejšnjega, zato sredstva rezervnega sklada ostanejo v upravljanju skupnosti.
VSL sklep II Cp 2070/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poziv iz šestega odstavka 119. člena SPZ ni procesna predpostavka za vložitev tožbe za plačilo prispevka v rezervni sklad.
VSL sodba II Cpg 716/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka se ni mogla razbremeniti obveznosti vplačila v rezervni sklad s sklicevanjem na neupravičeno obogatitev zaradi lastne obnove dela fasade, saj ni izkazala predhodnega dogovora z ostalimi etažnimi lastniki, da se ta vlaganja upoštevajo kot prispevek v rezervni sklad.
VSL sodba II Cp 894/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da etažni lastnik ne more pobotati svoje obveznosti vplačila v rezervni sklad z lastnimi vlaganji v obnovo terase, saj zakon takšnega načina prenehanja obveznosti ne določa.
VSL sodba in sklep I Cp 1809/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 119. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je upravnik odprl več računov, ni protipravno, če je zagotovljeno ločeno knjigovodsko vodenje sredstev rezervnega sklada.
VSL sodba I Cp 3423/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Etažni lastnik se ne more razbremeniti obveznosti plačila v rezervni sklad zgolj s sklicevanjem na neustrezno označbo nepremičnine v internem seznamu upravnika, če je sicer nesporno, da je lastnik posameznega dela v večstanovanjski stavbi.
VSL sodba II Cp 2667/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 119. člen -
V obravnavani zadevi je bilo zahtevano plačilo sredstev na račun upravnika, ki ni ustrezal zakonskim zahtevam za vodenje rezervnega sklada.
VSL sodba in sklep II Cp 3360/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da narava rezervnega sklada kot strogo namenskega premoženja velja ne glede na to, ali je bil sklad oblikovan kot obvezen ali prostovoljen.
VSL sklep II Cp 3870/2011 — Višje sodišče v Ljubljani