rezidentski status fizične osebe
Sentenca
Rezidentski status fizične osebe za namene obdavčitve se ugotavlja na podlagi obstoja rezidenčnih vezi, kot so uradna prijava stalnega prebivališča, središče osebnih in ekonomskih interesov ali običajno prebivališče (6. člen ZDoh-2). Pri presoji teh pogojev mora davčni organ opraviti celovito dokazno oceno, v kateri mora konkretno utemeljiti težo posameznih dejstev in njihovo medsebojno razmerje. Zgolj formalna dejstva, kot so EMŠO ali davčna številka, ne smejo prevladati brez obrazložene primerjave z dejanskimi osebnimi in ekonomskimi interesi posameznika.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora davčni organ pri presoji rezidentskega statusa tehtati pomen ekonomskih vezi (npr. prejemanje pokojnine na bančni račun v Sloveniji) v razmerju do osebnih interesov v tujini.
UPRS Sodba I U 447/2023-64 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska povezanost z drugo državo (bivanje, državljanstvo, življenjski interesi) ne pretehta zgolj formalnega statusa uradno prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji.
UPRS Sodba I U 1091/2019-10 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Organ mora pri ugotavljanju rezidentskega statusa izvesti celovito dokazno oceno vseh okoliščin, saj je v nasprotnem primeru odločba pomanjkljivo obrazložena in v nasprotju z zahtevami po popolni ugotovitvi dejanskega stanja.
UPRS Sodba I U 1411/2018-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so tožnikove vezi v Sloveniji (lastništvo hiše in mladoletni otrok) močnejše od vezi v tujini, zato se tožnik šteje za davčnega rezidenta Republike Slovenije.
UPRS Sodba I U 1203/2017-11 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se tožnik šteje za rezidenta Slovenije do datuma odjave stalnega prebivališča, ne glede na to, da je v tem času že dejansko prebival in delal v tujini.
UPRS Sodba I U 1687/2016-15 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen