rezidentski status za davčne namene
Sentenca
Status rezidenta Slovenije za davčne namene se določi na podlagi izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev, med katerimi je ključen kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov zavezanca (6. člen ZDoh-2). Pri presoji tega kriterija mora davčni organ celovito in skrbno pretehtati vsa predložena dokazila ter se do vsakega izmed njih vsebinsko opredeliti. Pavšalno sklicevanje na sodno prakso ali zgolj na formalni status prebivališča ne zadostuje za zakonito odločitev, če zavezanec izkaže okoliščine, ki kažejo na dejansko preneseno središče življenjskih interesov v tujino.
Iz posameznih sodb
-
Organ mora pri presoji rezidentskega statusa celovito obravnavati vsa dokazila o stalnem prebivališču, tudi če so predložena kot pritožbene novote, pod pogojem, da stranka izkaže razloge za kasnejšo predložitev.
UPRS Sodba I U 642/2019-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da davčni organ ni ustrezno ovrednotil tožnikovih dokazil o dejanskem življenju v tujini in se ni opredelil do njegovih navedb o naravi stikov z družino ter zaposlitveni zgodovini žene.
UPRS Sodba I U 80/2019-9 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo ključno, da tožnica v spornem obdobju ni odjavila stalnega prebivališča v Sloveniji, kljub dejstvu, da je prebivala in delala v tujini.
UPRS Sodba I U 1275/2017-9 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Sodišče je poudarilo, da okoliščine, ki so zgolj nujna posledica napotitve na začasno delo v tujino, same po sebi ne utemeljujejo premika središča življenjskih interesov v tujo državo.
sodba I U 829/2010 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo rezidentski status zavezanca, ki je imel prijavljeno stalno bivališče tako v Republiki Sloveniji kot v Republiki Avstriji, zaradi česar so bila za razrešitev kolizije uporabljena prelomna pravila konvencije.
UPRS Sodba U 2330/2007-5 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-1 · 6. člen