rezidentski status za namene obdavčitve
Sentenca
Rezidentski status zavezanca se za namene Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ugotavlja na podlagi zakonsko določenih kriterijev, kot so stalno prebivališče, bivanje ali središče osebnih in ekonomskih interesov (6. člen ZDoh-2). Ta status se določi neodvisno od statusa, ki ga zavezanec lahko pridobi ali uveljavlja na podlagi mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Ugotovitev rezidentskega statusa po nacionalnem pravu ne prejudicira in ne omejuje pravic zavezanca do uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih pogodb, ki jih zavezanec uveljavlja v postopkih v zvezi s konkretnimi dohodki.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo odločbo davčnega organa, ker ta pri presoji rezidentskega statusa ni upošteval določil Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
UPRS Sodba I U 1643/2019-18 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo rezidentski status zavezanca za namene uporabe Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.
UPRS Sodba II U 468/2017-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odločba o rezidentskem statusu po ZDoh-2 zavezanca ne omejuje pri kasnejšem uveljavljanju ugodnosti iz konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, saj se slednje uveljavlja v zvezi s konkretno prejetimi dohodki.
UPRS Sodba I U 2235/2017-9 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen