rezidentstvo za davčne namene
Sentenca
Status rezidenta za davčne namene se določi na podlagi pogojev iz nacionalne zakonodaje (6. člen ZDoh-2), pri čemer se v primeru kolizije z mednarodnimi sporazumi uporabijo prelomna pravila iz konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Ta pravila primarno presojajo obstoj stalnega doma, v primeru njegovega obstoja v obeh državah pa se status določi glede na središče življenjskih interesov zavezanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora davčni organ pri presoji rezidentstva opraviti tehtanje vseh vezi zavezanca z obema državama, ne da bi vnaprej dajal prednost določenim okoliščinam.
UPRS Sodba I U 188/2020-9 — Upravno sodišče
-
Tožeča stranka je izpodbijala rezidentski status z navedbo, da se je trajno odselila v tujino, kjer ima stalno bivališče, kljub predhodni odločbi davčnega organa o rezidentstvu.
sodba II U 531/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 5. člen -
Sodišče je poudarilo, da se pojem stalnega prebivališča po mednarodni konvenciji ne enači zgolj z uradno prijavo prebivališča po nacionalni zakonodaji, temveč pomeni stanovanje, ki je osebi na razpolago ves čas.
sodba I U 958/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen