rubež in prenos terjatve
Sentenca
Rubež in prenos terjatve sta izvršilni sredstvi, s katerima upnik pridobi pravico do poplačila iz dolžnikove terjatve do tretjega (dolžnikovega dolžnika). Izvršilno sodišče v postopku prenosa terjatve namesto plačila ne opravlja vsebinske presoje obstoja ali višine zarubljene terjatve, saj sklep o prenosu ne pomeni vsebinske ugotovitve o njenem obstoju (120., 127. člen ZIZ). Uspeh poplačila je odvisen od dejanskega obstoja in izterljivosti terjatve, za kar dolžnik odgovarja po pravilih o odplačnem odstopu terjatev.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da izvršilni postopek ni namenjen reševanju vprašanj o tem, kdo je dejanski imetnik terjatve ali ali terjatev sploh obstaja, če je ta predmet dedovanja.
VSL Sklep I Ip 652/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upnik, ki na podlagi sklepa o rubežu in prenosu pridobi terjatev zavezanca za vračilo DDV, nima položaja zavezanca za davek in ne more samostojno zahtevati vračila davka od davčnega organa.
VSRS Sodba in sklep X Ips 31/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklep o rubežu terjatve ne predstavlja nedovoljenega posega v stečajno maso ali kršitve načela enakopravnosti upnikov, saj upnik s takim sklepom ne pridobi boljšega vrstnega reda za poplačilo stroškov stečajnega postopka.
VSL Sklep II Ip 713/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga za izvršbo, ker je ocenilo, da je opredelitev terjatve kot vseh sedanjih in bodočih terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika iz naslova dobave blaga zadostno določljiva.
VSL sklep I Ip 697/2016 — Višje sodišče v Ljubljani