rubež terjatve v davčni izvršbi
Sentenca
Rubež terjatve v davčnem postopku je procesno dejanje, s katerim se davčnemu dolžniku prepove razpolaganje z zarubljeno terjatvijo z namenom zavarovanja prednostnega poplačila davčne obveznosti (53. člen ZDavP). Z rubežem ne pride do prenosa terjatve na davčni organ, zato imetnik terjatve ostaja davčni dolžnik. Vložitev tožbe za plačilo terjatve s strani davčnega dolžnika ne predstavlja nedovoljenega razpolaganja z zarubljeno terjatvijo, saj dolžnik s tem zgolj uveljavlja svojo pravico do izterjave.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da rubež v davčnem postopku ne odvzame procesne legitimacije davčnemu dolžniku za vložitev tožbe zoper njegovega dolžnika.
Sodba III Ips 104/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom preneha pravno razmerje iz sklepa o prisilni izterjavi, saj davčni organ z rubežem ni pridobil ločitvene pravice.
Sodba X Ips 44/2004 — Vrhovno sodišče