samovoljni odstop od sodne prakse
Sentenca
Samovoljni odstop od ustaljene sodne prakse pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Da bi pritožnik v ustavni pritožbi uspel s takšnim očitkom, mora izkazati, da je sodišče brez razumne pravne podlage in brez utemeljitve odstopilo od svoje dotedanje prakse v primerljivih zadevah. Zgolj zatrjevanje kršitve ni dovolj; pritožnik mora predložiti konkretne dokaze o obstoju primerljive sodne prakse, od katere je sodišče v njegovem primeru odstopilo.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik ni uspel izkazati samovoljnega odstopa od prakse Senata za prekrške, ker ni predložil primerljivih odločb, ki bi utemeljevale zatrjevano kršitev.