samovoljno ravnanje
Sentenca
Samovoljno ravnanje kot pogoj za izdajo začasne odredbe v delovnem sporu pomeni očitno protipravno in nezakonito ravnanje oziroma grobo kršitev predpisov, pri čemer si storilec samovoljno vzame pravico, za katero meni, da mu gre. Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, se šteje za samovoljno ravnanje, tudi če ima upnik možnost prisilne izvršbe po zakonu o izvršbi in zavarovanju (19. člen ZDSS).
Iz posameznih sodb
-
V tej sodbi je bilo za samovoljno ravnanje šteto delodajalčevo neizvrševanje pravnomočne sodne odločbe o plačilu zapadlih plač in prejemkov za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
VDS sklep Pdp 1271/2001 — Višje delovno in socialno sodišče