seštevanje vrednosti zahtevkov
Sentenca
Vrednosti več zahtevkov v tožbi se seštejejo za določitev pristojnosti in dovoljenosti pravnih sredstev le, če se vsi zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če zahtevki nimajo enake podlage ali se uveljavljajo v razmerju navadnega sosporništva brez izkazane skupne podlage, se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek posebej. Nediferencirana skupna vrednost zahtevkov brez ustrezne utemeljitve ne zadostuje za doseganje mejne vrednosti, potrebne za dopustnost revizije.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je štelo zahtevka za premoženjsko in nepremoženjsko škodo za povezana, ker oba izvirata iz istega škodnega dogodka, kar vpliva na izračun vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije.
VSRS sodba II Ips 303/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožniki niso izkazali okoliščin za seštevanje vrednosti zahtevkov, saj so navedli le skupno nediferencirano vrednost, ki za posameznega tožnika ni dosegla revizijskega praga.
Sklep II DoR 434/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni mogla sešteti zahtevkov za jubilejno nagrado in razliko v odpravnini, saj se opirata na različni podlagi.
Sklep Dsp 56/2009, enako tudi Dsp 70/2009, Dsp 74/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se zahtevka za plačilo plač in razliko v odpravnini ne opirata na isto dejansko in pravno podlago, zato se njuni vrednosti za potrebe določitve pristojnosti in revizijskega praga ne seštevata.
Sklep Dsp 54/2009 — Vrhovno sodišče