seštevanje zavarovalnih dob v EU
Sentenca
Pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja morajo pristojni nosilci držav članic EU za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravic upoštevati tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v drugih državah članicah, če nacionalna zakonodaja za te pravice določa pogoj trajanja zavarovalne dobe (6. člen Uredbe (ES) št. 883/2004, 12. člen Uredbe (ES) št. 987/2009). Cilj koordinacije sistemov socialne varnosti je zagotoviti, da zavarovane osebe, ki se gibljejo znotraj EU, ne izgubijo pridobljenih pravic, pri čemer se ne razlikuje med kratkoročnimi in dolgoročnimi dajatvami.
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (Uredba ES 883/2004)
- Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ)
- Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (Uredba ES 987/2009)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se za izpolnitev pogoja trajanja zavarovalne dobe za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja seštevajo dobe, dopolnjene v Sloveniji in Avstriji, ne glede na naravo dajatve.
VDSS Sodba Psp 194/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za zavarovalne primere, nastale po vstopu Republike Hrvaške v EU, namesto bilateralnega sporazuma uporablja neposredno Uredba ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
VDSS sodba Psp 108/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo seštevanje prekrivajočih se slovenskih in avstrijskih zavarovalnih dob pri presoji izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev.
VDSS sodba Psp 594/2015 — Višje delovno in socialno sodišče