silobran
Sentenca
Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad (11. člen KZ). V primerih, ko se osebe zavestno odločijo za medsebojni spopad, se praviloma nobena od njih ne more sklicevati na silobran, saj so v razmerju do drugih udeležencev hkrati napadalci. Za obstoj silobrana je nujno, da je ravnanje storilca usmerjeno izključno v obrambo pred protipravnim napadom, ne pa v sodelovanje v medsebojnem obračunavanju.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o občinskem redarstvu (ZORed)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da obtoženkino ravnanje ni bilo v silobranu, saj ni bilo dokazov o istočasnem napadu oškodovanca, kljub dejstvu, da je bila obtoženka žrtev dolgotrajnega nasilja.
VSK Sodba II Kp 7320/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da za ugotovitev silobrana ni nujno, da je napadalec predhodno pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, temveč zadošča ugotovitev, da je šlo za odvračanje istočasnega, resničnega in protipravnega napada.
VSRS Sodba I Ips 44531/2021 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da napad oškodovanca ni bil istočasen, zato je zavrnilo trditev obtoženca o silobranu.
VSC Sodba II Kp 11195/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: KZ-1 · 22. člen -
Sodišče je presodilo, da je obdolženec postal napadalec v trenutku, ko je oškodovanka prenehala z napadom (odvrgla grablje), zato njegovo kasnejše ravnanje ni bilo več upravičeno v okviru silobrana.
VSM Sodba II Kp 1476/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na silobran, ker so priče potrdile, da je napad oškodovanca že prenehal oziroma do njega ni prišlo v obsegu, ki bi opravičeval obdolženčevo dejanje.
VSM Sodba IV Kp 14502/2021-101 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 122. člen KZ-1 · 122. člen, odstavek 1 KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 135. člen, odstavek 2 KZ-1 · 22. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 1 ZKP · 97. člen ZKP · 97. člen, odstavek 1 -
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na silobran, ker je ugotovilo, da oškodovanec obdolženca ni napadel, temveč je obdolženec napadel oškodovanca.
VSM Sodba IV Kp 7967/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da obdolženka ni ravnala v silobranu, saj je oškodovanec zgolj odvrnil njen napad, zoper katerega se je branil.
VSM Sklep IV Kp 60356/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila obramba z udarcem s pestjo sorazmerna napadu z nožem, saj je bila usmerjena v zavarovanje življenja in telesne integritete.
VSL Sodba I Cp 156/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obtoženčevo ravnanje ni bilo silobran, ker je bilo celotno dogajanje en sam povezan dogodek, ki se je začel s protipravnim napadom obtoženca, oškodovanec pa je z napadom le odvračal istočasen protipravni napad na tretjo osebo.
VSL Sodba III Kp 44531/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da močan udarec v obraz po intenziteti presega odrivanje ali prerivanje, zaradi česar v konkretnem primeru sorazmernost med napadom in obrambo ni bila podana.
VSM Sodba IV Kp 45942/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je sodišče zavrnilo sklicevanje na silobran, ker je šlo za odziv na verbalno žalitev, pri čemer nista bila podana pogoja istočasnosti napada in obrambe.
VSC Sodba II Kp 62391/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da obdolženčevo streljanje po prenehanju napada oškodovancev ne predstavlja silobrana zaradi odsotnosti istočasnosti med napadom in obrambo.
VSM Sodba III Kp 23697/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 115. člen KZ-1 · 115. člen, odstavek 1 KZ-1 · 118. člen KZ-1 · 22. člen KZ-1 · 22. člen, odstavek 3 KZ-1 · 25. člen KZ-1 · 26. člen KZ-1 · 29. člen KZ-1 · 29. člen, odstavek 3 KZ-1 · 314. člen KZ-1 · 34. člen KZ-1 · 50. člen KZ-1 · 53. člen KZ-1 · 53. člen, odstavek 2 KZ-1 · 53. člen, odstavek 2, točka 3 URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 25. člen URS · 29. člen URS · 33. člen URS · 34. člen URS · 35. člen URS · 36. člen ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 329. člen ZKP · 329. člen, odstavek 4 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 7 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 8 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 373. člen ZKP · 386. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti obramba časovno tesno povezana z napadom in da se lahko legitimna obramba začne šele, ko je napad dejansko protipraven.
VSC Sodba II Kp 45568/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavzelo stališče, da v primeru, ko je ena oseba ravnala v silobranu, druga oseba ne more uspešno uveljavljati silobrana zoper to ravnanje, saj silobran zoper silobran pravno ni mogoč.
VSC Sodba II Kp 27285/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje toženca ni pomenilo silobrana, saj toženec ni izkazal, da bi se počutil ogroženega oziroma da je bil napad tožnika konkretna in resna nevarnost, prav tako pa ni bil izkazan element istočasnosti med napadom in obrambnim udarcem.
VSC Sklep in sodba Cp 93/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je prvostopno sodišče neutemeljeno postavilo togo ločnico med dejanji obdolžencev in prezrlo, da se je dogajanje odvijalo v kratkem časovnem okviru in na majhnem prostoru, kar zahteva presojo istočasnosti napada in obrambe v celoti.
VSM Sklep IV Kp 17386/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 122. člen KZ-1 · 122. člen, odstavek 1 KZ-1 · 122. člen, odstavek 2 KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 135. člen, odstavek 2 KZ-1 · 22. člen KZ-1 · 22. člen, odstavek 2 ZKP · 370. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 4 -
Sodišče je presodilo, da se obrambni odziv, ki je trajal manj kot pet sekund med intenzivnim napadom, presoja enotno kot silobran, ne glede na to, da je del udarcev sledil v trenutku, ko je napadalec že padel.
VSL Sodba VII Kp 15922/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ker ni jasno opredelilo, kaj je štelo za napad in kaj za obrambo, ter ali je bila podana sorazmernost med njima.
VSC Sklep Cp 221/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da mladoletnikova reakcija z več udarci v trebuh in premetom preko noge ni bila silobran, saj je bila agresivnost nesorazmerna z izzivanjem.
VSL Sklep PRp 342/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 22. člen KZ-1 · 22. člen, odstavek 1 KZ-1 · 22. člen, odstavek 2 ZJRM-1 · 6. člen ZJRM-1 · 6. člen, odstavek 2 ZP-1 · 133. člen ZP-1 · 133. člen, odstavek 1 ZP-1 · 31. člen ZP-1 · 31. člen, odstavek 1 ZP-1 · 34. člen ZP-1 · 35. člen ZP-1 · 35. člen, odstavek 1 ZP-1 · 36. člen ZP-1 · 36. člen, odstavek 2 ZP-1 · 36. člen, odstavek 2, točka 10 ZP-1 · 8. člen -
Sodišče prve stopnje ni opravilo ustrezne presoje dejanj obdolženca z vidika instituta silobrana, kar je narekovalo razveljavitev sklepa.
VSM Sklep IV Kp 32007/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 22. člen -
Toženec se ni mogel uspešno sklicevati na silobran, saj tožnik ni izvajal nobenega napada, ki bi ga bilo treba odvračati.
VSL Sodba II Cp 524/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obramba ni omejena zgolj na uporabo sredstev, za katera je vnaprej gotovo, da bodo učinkovita, temveč vključuje tudi situacije, ko napad neposredno grozi.
VSRS Sodba I Ips 8336/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da po prenehanju protipravnega napada ni več mogoče govoriti o silobranu, temveč le o povračilnem ukrepu, ki nima več narave dopustne obrambe.
VSRS Sodba I Ips 55447/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na silobran, ker je obdolženec napad izzval s predhodnim posegom v oškodovančevo zasebnost (fotografiranjem), oškodovančevo ravnanje pa je bilo usmerjeno v preprečitev tega posega.
VSL Sodba VII Kp 5404/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da je pri presoji silobrana treba upoštevati dinamiko hitrega dogajanja in morebitno vinjenost napadalca, kar otežuje določitev trenutka končanja napada.
VSRS Sodba I Ips 50079/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pomoč tretje osebe pri obvladovanju napadalca, ki je vključevala zgolj fizično pridržanje na tleh, predstavlja dopustno in sorazmerno obrambno ravnanje.
VSL sodba I Cp 558/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila obramba toženca ustrezna napadu, saj sta oba udeleženca utrpela poškodbe, vendar je bil tožnik tisti, ki je začel s provokacijo.
VSL sodba I Cp 2278/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji prekoračitve silobrana upoštevalo ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljena sredstva v prepiru ter sorazmernost toženčeve reakcije.
VSL sodba I Cp 1242/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na silobran, ker je bilo z dokazi zanesljivo ugotovljeno, da obdolženec s strani oškodovanca sploh ni bil napaden.
VKS sodba II Kp 50033/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je bilo dejanje storjeno v silobranu, ker je obtoženec z nožem reagiral šele po neposrednem napadu oškodovanca in v situaciji, ko je bila ogrožena njegova varnost, obrambna dejanja pa so bila omejena na trenutke neposrednega napada.
VSK sodba II Kp 3898/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni ravnal v silobranu, saj je obvladoval položaj in ni bil v situaciji, ki bi zahtevala tako intenzivno obrambo, kot jo je izvedel.
VSL sodba I Cp 1694/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženčevo sklicevanje na silobran je bilo zavrnjeno, ker je tožnico poškodoval potem, ko je njen napad že prenehal.
VSL sodba in sklep II Cp 2426/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo silobrana nujna ugotovitev dejanskih okoliščin, ki zadevajo njegove bistvene sestavine.
Sodba I Ips 14620/2010-158 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo navedbe o silobranu, ker ni bila izkazana sočasnost napada in obrambe, zato nadaljnja presoja ostalih elementov silobrana ni bila potrebna.
Sodba I Ips 259/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na silobran, ker je toženec udaril tožnika v trenutku, ko se je ta že umikal od družbe, torej ni bilo več sočasnosti napada in obrambe.
Sodba II Ips 845/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja nujnosti in primernosti obrambe v silobranu vedno odvisna od celotne situacije, ki jo je s svojim ravnanjem ustvaril napadalec.
Sodba I Ips 88/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje toženke, ki je odrinila tožnico z namenom obrambe tretje osebe pred protipravnim napadom, predstavlja silobran, saj je bila obramba sočasna in sorazmerna.
Sodba II Ips 900/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ni šlo za silobran, ker je toženec napadel oškodovanca potem, ko je bil ta že fizično obvladan in odstranjen iz lokala, torej po prenehanju napada.
VSL sodba I Cp 400/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji silobrana poudarilo, da mora biti izbrana obramba takšna, da napad odvrne takoj in dokončno z najmanjšo možno mero sile.
Sodba II Ips 335/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo presojeno, da toženčevo ravnanje v odziv na fizični napad tožnika in njegove žene predstavlja dopustno obrambo v okviru silobrana, kljub dejstvu, da so bile posledice na strani napadalca hujše.
Sodba II Ips 1043/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da ni šlo za silobran, ker je toženec napadel tožnika, potem ko je ta že odhajal in napada ni bilo več.
Sodba in sklep II Ips 739/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bilo v prvem delu dogodka ravnanje toženca usmerjeno v odvračanje tožnikovega protipravnega napada, kar predstavlja silobran.
Sodba II Ips 555/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ugovor silobrana, ker je bilo ugotovljeno, da oškodovanec ni izvajal protipravnega napada, ki bi zahteval obrambo.
VSM sodba I Kp 412/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je obdolženec ravnal v silobranu, ko je oškodovanko, ki ga je poskušala brcniti, prijel za nogo in jo zadržal, zaradi česar je ta izgubila ravnotežje in padla.
VSM sodba I Kp 442/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru sodišče ni prepoznalo elementov silobrana, saj je toženec kljub predhodnemu agresivnemu ravnanju oškodovanca ravnal malomarno, ko je s fizično silo povzročil padec starejše osebe.
VSK sodba I Cp 1683/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da v primeru medsebojnega fizičnega obračunavanja z zamahovanjem z rokami nobena stran ne more uveljavljati silobrana, saj gre za istočasen protipraven napad obeh udeležencev.
Sodba I Ips 26/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da brcanje oškodovanca v glavo, ko je ta že padel na tla in ni več napadal, ne predstavlja silobrana, saj ni bilo neizogibno potrebno za obrambo.
VSM sodba I Kp 588/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da silobran ni podan, ker je napad prenehal z odvzemom palice oškodovancu, obtoženec pa ni bil v zmoti glede prenehanja napada.
VSC sodba Kp 307/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da obdolženi ni ravnal v silobranu, saj ni bilo izkazano, da bi bil zoper njega usmerjen protipraven napad.
VSC sodba Kp 200/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo sklicevanje na silobran, ker je obdolženec zanikal uporabo razpršila, čeprav je bilo dokazano, da je z njim povzročil telesno poškodbo.
VSC sodba Kp 126/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da se je prvotno obrambno ravnanje oškodovanca sprevrglo v nov napad, ko je bil prvotni napad obdolženca že nevtraliziran, s čimer je obdolženec ponovno pridobil pravico do silobrana.
VSM sodba I Kp 842/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali ravnanje toženca predstavlja silobran ali njegovo prekoračitev v situaciji, ko je tožnik izzival in nadlegoval toženca.
Sodba II Ips 202/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na silobran, ker je obramba temeljila na dejanskih okoliščinah, ki jih sodišče v postopku ni potrdilo.
Sodba I Ips 86/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se tožnik ni mogel sklicevati na silobran, ker je bila njegova reakcija časovno ločena od toženčevega napada.
VSC sodba Cp 1550/2003 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru obsojenec ni mogel uveljavljati silobrana, ker je bilo ugotovljeno, da sta bila oškodovanec in njegova žena tista, ki sta ravnala v silobranu zoper obsojenčev napad.
Sodba I Ips 1/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev dokaznih predlogov, ki bi razjasnili le posredne okoliščine, ne pomeni kršitve pravice do obrambe, če so neposredni dokazi zadostni za ugotovitev dejanskega stanja.
Sodba I Ips 146/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančeva provokacija (ustavljanje vozila, verbalno izzivanje) ne opravičuje obdolženčevega dejanja kot silobrana, saj napad ostaja protipraven.
Sodba I Ips 102/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj fizični dotik (prijem za ramo) v konkretnih okoliščinah ni predstavljal napada, ki bi opravičeval uporabo sile kot dejanje silobrana.
Sodba I Ips 161/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri medsebojnem spopadu udeleženci izgubijo položaj branilca, saj njihova dejanja niso več usmerjena zgolj v odvrnitev napada, temveč v sodelovanje v konfliktu.
Sodba I Ips 323/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da brca v oškodovanca, ki je že ležal na tleh, ne predstavlja silobrana, saj napad v tistem trenutku ni bil več sočasen.
Sodba I Ips 205/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je obdolženec zlorabil pravico do silobrana, ker je položaj, ki ga je prikazoval kot silobran, namenoma ustvaril sam.
Sodba I Ips 94/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da je obdolženec napad izvedel sam, zato institut silobrana ni bil podan.
VSL sodba I Kp 390/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni pravilno razjasnilo dejanskega stanja v luči zatrjevanega silobrana, čeprav so bile podane navedbe o tožnikovi agresivnosti in nasilnem ravnanju, ki bi lahko utemeljevali nujno obrambo.
VSL sklep I Cp 1/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da naklep kot oblika krivde ne izključuje obstoja silobrana kot razloga za izključitev protipravnosti.
Sodba I Ips 50/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni ugotovilo elementov silobrana pri poskusu kaznivega dejanja umora.
VSL sodba I Kp 4/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ponavljanje trditev o silobranu v pritožbi brez predložitve novih dokazov ne zadostuje za ovržbo dejanskega stanja, ki ga je sodišče prve stopnje že pravilno presodilo.
VSC sodba Kp 117/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da udarec s pestjo kot odziv na predhodno metanje petard, verbalno žaljenje in zamah z roko oškodovanca ne predstavlja prekoračitve silobrana, saj je bila ohranjena sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe.
VSL sodba I Kp 115/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da obdolženka ni ravnala v silobranu, ker je sama začela pretep z udarcem, zato je šlo za medsebojni fizični obračun, ki izključuje uporabo instituta silobrana.
VSC sodba Kp 111/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na silobran, ker obdolženec ni bil izpostavljen dejanskemu napadu, temveč je zmotno pričakoval, da bo oškodovanec uporabil orožje.
VSC sodba Kp 34/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede obstoja elementov silobrana obdolžencev pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe.
VSL sklep I Kp 1110/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker je ugotovilo, da je bilo njegovo ravnanje z nevarnim orodjem (srpom) neizogibna obramba pred istočasnim protipravnim napadom drugega obdolženca.
VSL sodba I Kp 815/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno ocenilo dokaze glede obstoja silobrana, ker ni kritično presodilo izpovedb prič o začetku konflikta in dejanskem poteku dogodka.
VSL sklep I Kp 751/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru sodišče ni prepoznalo elementov silobrana, saj ravnanje oškodovanca ni pogojevalo obdolženčevega odziva oziroma ni bilo izkazano kot istočasen protipraven napad.
VSL sodba Kp 976/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da žaljenje in pljuvanje s strani oškodovanke ne predstavljata protipravnega napada, ki bi opravičeval obrambo v silobranu pri kaznivem dejanju grdega ravnanja.
VSL sodba I Kp 1211/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če sodišče prizna silobran na oškodovančevi strani, čeprav oškodovanec za svojo obrambno reakcijo ni bil kazensko preganjan.
VSC sodba Kp 277/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da obdolženec ni ravnal v silobranu, saj se je napadu lahko izognil z umikom, namesto da bi uporabil silo (metanje kamna).
VSL sodba I Kp 1140/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila izključena možnost silobrana, ker oškodovanec v trenutku udarca s palico obdolženca ni več napadal, niti napad ni več neposredno grozil.
VSL sodba I Kp 673/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru medsebojnega fizičnega obračuna, za katerega sta obe strani vedeli in se vanj zavestno spustili, ni mogoče govoriti o silobranu.
VSC sodba Kp 335/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo institut silobrana, ker dejansko stanje škodnega dogodka ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno, kar je onemogočilo presojo elementov silobrana v konkretnem primeru pretepa.
VSL sklep I Cp 1406/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila sorazmernost obrambe potrjena, saj je obdolženec na napad z udarcem v glavo odgovoril z enakim sredstvom (udarcem), medtem ko je bil oškodovanec predhodno agresiven in je napad še stopnjeval.
VSL sodba I Kp 691/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vedenje obtoženca o žrtvini nagnjenosti k agresivnosti zaradi alkoholiziranosti ne more biti razlog za izključitev ali omejitev pravice do silobrana.
VSM sklep Kp 367/98 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila izključitev silobrana utemeljena z dejstvom, da sta oba udeleženca v pretep vstopila oborožena (z vejnikom in lopato) in sta oba izvajala istočasen protipraven napad.
VSL sodba I Kp 178/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo dejanje toženca opredeljeno kot silobran, saj se je z nastavitvijo krampa ubranil pred neposrednim protipravnim napadom z avtomobilom.
Sodba II Ips 75/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni odškodninsko odgovoren, ker je škoda nastala v okviru dopustnega silobrana brez prekoračitve.
Sodba II Ips 206/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ni šlo za silobran, ker tožnik z nožem ni zamahnil in ni pričel z napadom, kljub temu da je nož izvlekel iz žepa.
Sodba II Ips 933/93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da obdolženčevo ravnanje ni izpolnjevalo pogojev silobrana, saj ni šlo za odvrnitev istočasnega protipravnega napada.
VSL sodba Kp 231/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je obdolženec ravnal v silobranu, ker je odvrnil istočasen protipraven napad zasebnega tožilca, ki je bil agresiven in je prvi udaril obdolženca.
VSL sodba Kp 58/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da fizično potiskanje osebe in njeno prisilno odstranjevanje iz prostora, do katerega napadalec nima pravice, predstavlja protipraven napad, ki upravičuje obrambo v silobranu.
VSL sklep Kp 1561/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje žrtve, ki drži nož brez napadalnih kretenj in se hkrati brani pred napadalcem, ne predstavlja napada, ki bi utemeljeval silobran ali prekoračen silobran.
VSL sodba Kp 1479/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo sklicevanje na silobran, ker obdolženec ni uspel dokazati obstoja istočasnega protipravnega napada, pri čemer so bile njegove navedbe o poškodbah v nasprotju z izvedenskim mnenjem.
VSL sodba Kp 1280/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da obdolženčevo ravnanje ni bilo silobran, saj ni bilo izkazane ogroženosti obdolženca ali njegovih gostov, poškodba vozila pa je bila posledica osebne jeze.
VSL sodba Kp 1268/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ni šlo za silobran, ker je storilec z izoblikovanim naklepom čakal na oškodovančevo nadlegovanje kot povod za obračun.
VSL sodba Kp 902/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila trditev o silobranu zaradi vključitve več oseb v pretep zavrnjena, ker zanjo ni bilo opore v izvedenih dokazih.
VSL sodba Kp 1189/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno ocenilo, da obdolženčevo ravnanje ni silobran zgolj zaradi domnevno nizke intenzitete oškodovančevega napada, ne da bi pri tem jasno opredelilo, ali je šlo za protipraven napad v smislu zakonske definicije.
VSL sklep Kp 1288/93 — Višje sodišče v Ljubljani