skaženost kot oblika nematerialne škode
Sentenca
Skaženost predstavlja samostojno obliko pravno priznane nematerialne škode, za katero je značilna trajnost spremembe zunanjega videza oškodovanca, ki povzroča duševne bolečine. Začasne spremembe zunanjega videza, ki niso trajne narave, ne pomenijo skaženosti v smislu 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Takšne začasne nevšečnosti se lahko upoštevajo zgolj kot del telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, ne pa kot samostojna postavka odškodnine za skaženost.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da institut 'začasne skaženosti' v slovenskem odškodninskem pravu ne obstaja in ga ni mogoče uveljavljati kot ločeno obliko nematerialne škode.
VSL sodba II Cp 3219/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen