skaženost kot oblika nepremoženjske škode
Sentenca
Skaženost predstavlja obliko nepremoženjske škode, ki se kaže kot opazna sprememba zunanjosti oškodovanca, ki povzroča duševne bolečine. Za priznanje odškodnine iz tega naslova mora biti izkazana objektivno zaznavna sprememba telesnega videza, ki pri oškodovancu povzroča občutek manjvrednosti ali druge duševne stiske v socialnem okolju (200. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da minimalna sled zašitja rane v predelu očesne veznice in začasna sprememba videza ne predstavljata skaženosti.
VDSS Sodba Pdp 584/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali brazgotine na obrazu v dolžini 1 cm do 2 cm dosegajo pravni standard skaženosti, ne glede na možnost njihovega zakrivanja.
VSL Sodba II Cp 76/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot skaženost opredelilo spremembo prsta (zoženje in manjkajoč noht), pri čemer je subjektivni kriterij utemeljilo s tožnikovim skrivanjem roke in občutki neprijetnosti ob vprašanjih tretjih oseb.
VSM Sodba I Cp 640/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZPP · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da minimalna razlika v širini stopala, ki ni več vidna niti zdravstvenemu osebju, ne predstavlja skaženosti.
VSL Sodba II Cp 1908/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da brazgotine na roki in nogi, ki so komaj vidne, ter brazgotina na ključnici, ki ne vzbuja pozornosti okolice, ne dosegajo praga skaženosti, ne glede na tožnikovo subjektivno dojemanje.
VSL sodba II Cp 2907/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da brazgotina na nogi predstavlja skaženost lažje stopnje, tudi če ne ovira funkcionalnosti in ni opazna v vseh okoliščinah.
VSL sodba II Cp 1171/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali brazgotina kot kozmetski defekt izpolnjuje pogoje za priznanje odškodnine za skaženost srednje stopnje.
Sodba II Ips 204/2006 — Vrhovno sodišče
-
Komaj opazna izboklina na hrbtišču roke fizičnega delavca ne dosega praga za priznanje skaženosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 317/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da spremembe na očesu, ki so vidne le ob intenzivni menjavi svetlobe in čustvenih doživetjih, ne dosegajo praga pravno priznane skaženosti, saj jih tožnik sam ni dojemal kot moteče.
Sodba II Ips 656/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova skaženosti, ker pri tožniku ni ugotovilo obstoja opazne spremembe zunanjosti.
Sodba II Ips 582/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji skaženosti roke zaradi izgube prstov poudarilo pomen objektivne spremembe zunanjosti in omejitev odškodnine na znesek, ki je pravičen in primerljiv s podobnimi primeri.
Sodba II Ips 416/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da brazgotine na tožnici ne predstavljajo skaženosti, ker ne povzročajo odpora ali groze pri drugih ljudeh.
VSL sodba in sklep II Cp 1706/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da skrajšanje zob, ki vpliva na psihično počutje oškodovanca, predstavlja skaženost, ne glede na to, da je bilo v izvedenskem mnenju poimenovano zgolj kot kozmetični defekt.
Sodba II Ips 411/97 — Vrhovno sodišče