sklenitev najemne pogodbe

Sentenca

Najemodajalec je dolžan imetniku stanovanjske pravice ponuditi v podpis najemno pogodbo, ki vsebuje vse zakonsko predpisane sestavine in točne podatke o stanovanju ter uporabnikih (41. člen SZ). Najemnik ima pravico, da pred podpisom pogodbo prouči in se o njej posvetuje, pri čemer takšna zahteva ne pomeni odklonitve sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti vsebinsko pravilna in skladna z dejanskim stanjem, sicer najemnik ni dolžan pristopiti k njenemu podpisu.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da večletno bivanje v nepremičnini brez dokazanega soglasja volj lastnika ne pomeni konkludentne sklenitve najemne pogodbe.

    VSL Sodba II Cp 463/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je ocenilo, da dopisi organov glede popisa stanovanja ne dokazujejo obstoja veljavnega obligacijskega razmerja med tožnikom in tožencem.

    VSL Sodba I Cp 279/2020 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj poziv lastnika k plačilu uporabnine ne pomeni konkludentne sklenitve najemne pogodbe.

    VSL sklep II Cp 468/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Zgolj dejanska uporaba stanovanja in plačevanje uporabnine ne nadomestita sklenitve najemne pogodbe in ne vzpostavita najemnega razmerja po samem zakonu.

    Sodba II Ips 856/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo stališče, da bi zgolj dolgoletno plačevanje najemnine lahko nadomestilo manjkajoče soglasje volj o vseh bistvenih sestavinah najemne pogodbe po 41. členu SZ.

    Sodba II Ips 30/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ker toženki ni posredovala najemne pogodbe v podpis, temveč ji je poslala le dopis pooblaščenke.

    VSC sodba Cp 95/2009 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je poudarilo, da sprememba davčne zakonodaje (nadomestitev prometnega davka z DDV) ne vpliva na obstoj pogodbene obveznosti plačila najemnine, če je bila obveznost plačila davka že dogovorjena v pogodbi.

    VSL sodba I Cpg 1297/2003 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za sklenitev pogodbe, ker zaradi neurejenih solastninskih razmerij med solastniki prostorov ni bilo mogoče utemeljeno šteti, da je prišlo do konkludentnega oblikovanja najemnega razmerja.

    VSL sodba I Cpg 286/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da imetnik stanovanjske pravice ni v zamudi s sklenitvijo najemne pogodbe, če je zahteval čas za pregled pogodbe ali če ponujena pogodba ni vsebovala pravilnih podatkov o uporabnikih stanovanja.

    Sodba II Ips 617/99 — Vrhovno sodišče

  • Toženec ni mogel izsiliti sklenitve najemne pogodbe, ker mati (imetnica) ni umrla pred sklenitvijo najemne pogodbe, temveč je svojo pravico prenesla na drugega družinskega člana.

    Sodba II Ips 516/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo, ali je med strankama nastalo obligacijsko razmerje za sklenitev najemne pogodbe na podlagi njunega predhodnega dogovarjanja o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja.

    VSL sodba II Cp 577/94 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Tožnik ni imel statusa imetnika stanovanjske pravice, ker mu je stanovanjsko razmerje prenehalo, zato lastnik z njim ni bil dolžan skleniti najemne pogodbe.

    Sodba II Ips 251/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da toženec ni imel statusa imetnika stanovanjske pravice, zato zahtevek za sklenitev najemne pogodbe ni bil utemeljen.

    Sklep II Ips 609/92 — Vrhovno sodišče

Viri