sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče
Sentenca
Prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče se šteje za sklenjeno z dnem poteka roka za sprejem ponudbe, če je ponudbo sprejela oseba z najboljšim vrstnim redom predkupne pravice. Sklenitev pravnega posla je vezana na odložni pogoj, da posel naknadno odobri pristojna upravna enota (19. člen ZKZ). Za veljavno sklenitev mora sprejemnik ponudbe v zakonskem roku vložiti vlogo za odobritev pravnega posla pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila pogodba šteta za sklenjeno z dnem prejema izjave o sprejemu ponudbe pri upravni enoti, kar je predstavljalo podlago za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
VSM Sodba I Cp 299/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZKZ · 21. člen -
Kupec ne more zahtevati ponovne sklenitve zavezovalnega posla, temveč lahko z ugotovitvenim zahtevkom uveljavlja obstoj pogodbe, sklenjene s sprejemom ponudbe.
Sodba II Ips 369/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi obstoja več prednostnih upravičencev istega reda prodajalec ohranja avtonomijo pri izbiri kupca, zato zgolj sprejem ponudbe s strani enega od upravičencev še ne pomeni sklenitve zavezujoče prodajne pogodbe.
VSL sklep II Cp 2684/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje verjetnosti terjatve tožeče stranke, ki je zatrjevala, da je edina pravilno in pravočasno sprejela ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča, potem ko ostali predkupni upravičenci niso vložili vloge za odobritev posla.
VSL sklep II Cp 1554/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je toženi stranki naložilo sklenitev prodajne pogodbe, ker je tožnik kot kupec s statusom kmeta pravočasno sprejel ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, objavljeno na oglasni deski upravne enote.
VSL sodba I Cp 494/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravila ZOR o sklenitvi pogodbe s sprejemom ponudbe ne veljajo v celoti za prodajo kmetijskih zemljišč, kjer prodajalec ohranja diskrecijsko pravico izbire med upravičenci istega prednostnega reda.
VSL sklep I Cp 2112/98 — Višje sodišče v Ljubljani