skrajna sila

Sentenca

Skrajna sila je okoliščina, ki izključuje protipravnost dejanja, če je storilec z njim odvrnil neposredno, resnično in stvarno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače (32. člen KZ-1). Nevarnost mora biti konkretizirana in ne zgolj potencialna ali abstraktna. Ravnanje storilca mora biti nujen ukrep in primerno sredstvo za odvrnitev nevarnosti, kar pomeni, da mora biti med ravnanjem in nevarnostjo podana neposredna vzročna zveza. Če dejanje ni sposobno prekiniti nevarnosti ali če obstajajo druge možnosti za njeno preprečitev, pogoji za skrajno silo niso izpolnjeni.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

Sodišče je presodilo, da vdor v studio RTV z namenom protesta proti cepljenju ni primerno sredstvo za odvrnitev zatrjevane nevarnosti stranskih učinkov cepiv, saj ravnanje ni bilo sposobno dejansko preprečiti nevarnosti za zdravje ljudi.

VSRS Sodba IV Ips 22/2025 — Vrhovno sodišče

Pravna podlaga: KZ-1 · 32. člen KZ-1 · 32. člen, odstavek 1 ZP-1 · 145. člen ZP-1 · 156. člen, odstavek 1, točka 1 ZP-1 · 8. člen
Sodišče je poudarilo, da zgolj okoliščina dolžne pozornosti na otrokovo zdravje ne pomeni avtomatičnega obstoja neposredne nevarnosti, ki bi upravičevala skrajno silo pri poškodovanju tuje stvari.

VSM Sodba IV Kp 53477/2021 — Višje sodišče v Mariboru

Pravna podlaga: KZ-1 · 220. člen KZ-1 · 220. člen, odstavek 1 KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 49. člen, odstavek 2
Sodišče je presodilo, da zamuda na zdravniški pregled ne predstavlja upravičljive skrajne sile za vožnjo v času začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, saj bi obdolženec nevarnost zamude lahko odvrnil z drugimi sredstvi (npr. klicem v zdravstveni dom ali naročilom taksi prevoza).

VSC Sodba PRp 53/2023 — Višje sodišče v Celju

Pravna podlaga: KZ-1 · 32. člen KZ-1 · 32. člen, odstavek 1 ZVoz-1 · 56. člen ZVoz-1 · 56. člen, odstavek 10
Sodišče je obsojenca oprostilo, ker je ugotovilo, da je ravnal v skrajni sili zaradi groženj oborožene tolpe.

VSRS Sodba I Ips 36024/2018 — Vrhovno sodišče
Toženčevo rezanje vrhov dreves ni bilo mogoče opredeliti kot ravnanje v skrajni sili, saj ni obstajala sočasna nezakrivljena nevarnost, ki je ne bi bilo mogoče odvrniti drugače.

VSL sodba II Cp 514/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je presodilo, da soobsojenčevo nasilje nad storilcem ne pomeni skrajne sile, ki bi opravičevala storitev kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.

Sodba I Ips 110/2009 — Vrhovno sodišče
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo možnost izključitve protipravnosti pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari skozi prizmo instituta skrajne sile.

Sodba I Ips 233/2008 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da obtoženci niso ravnali v skrajni sili, saj bi grožnje lahko odvrnili z obvestilom organom pregona.

VSL sodba III Kp 6/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je izključilo skrajno silo, ker ni šlo za odvračanje nezakrivljene nevarnosti, temveč za reakcijo na osebno situacijo.

VSC sodba Kp 307/2007 — Višje sodišče v Celju
Sodišče je presodilo, da je bila usmrtitev psa, ki je v obori napadel in pokončal divjad ter ogrožal človeka, dejanje v skrajni sili, saj je bila nevarnost stvarna in neposredna.

VSC sodba Cp 1115/2006 — Višje sodišče v Celju
Sodišče je presodilo, da samopoškodovanje s strelnim orožjem z namenom izogibanja vojaški obveznosti ne predstavlja skrajne sile, saj nevarnost ni bila neposredna in istočasna v smislu zakonskih predpostavk.

Sodba II Ips 284/2002 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presojalo skrajno silo v kontekstu nujnega ukrepanja zaradi preprečitve škode ob preteči nevarnosti vojaškega napada.

VSC sodba Cp 994/99 — Višje sodišče v Celju
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na skrajno silo, ker ni bila izkazana nobena objektivna nevarnost, ki bi upravičevala obdolženčevo agresivno ravnanje.

VSL sodba Kp 1268/93 — Višje sodišče v Ljubljani