skrbništvo za odrasle osebe
Sentenca
Skrbništvo je oblika varstva odraslih oseb, ki zaradi duševne bolezni, duševnih motenj ali drugih razlogov niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (11. člen DZ). Namen skrbništva je varstvo varovančeve osebnosti, ki se uresničuje z urejanjem zadev, ki jih varovanec ne more opraviti sam, ter s prizadevanjem za njegovo zdravljenje in usposabljanje za čim bolj samostojno življenje.
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da DZ ne pozna več instituta podaljšanja roditeljske pravice, zato se stare odločbe o tem pravno obravnavajo kot postavitev pod skrbništvo za odrasle osebe.
VSM Sodba III Cp 887/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da je skrbnik dolžan zastopati varovanca v vseh pravnih zadevah in si prizadevati za zdravstvene ukrepe, odtujitev premoženja večje vrednosti pa je mogoča le z dovoljenjem pristojnega centra za socialno delo.
VSL Sklep I Cp 2198/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 262. člen -
Sodišče je izpostavilo, da postopek za odvzem poslovne sposobnosti (postavitev pod skrbništvo) sodišče izvaja zaradi varstva stranke, kar ne more biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča.
VSRS Sklep I R 242/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se nekdanje odločbe o podaljšanju roditeljske pravice po prehodu na DZ obravnavajo kot postavitve pod skrbništvo za odrasle osebe.
VSL Sklep II Cp 1813/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dolžnost skrbnika v zvezi z zdravljenjem varovanca ne obsega aktivnega sodelovanja v postopkih za izboljšanje zdravja, temveč se omejuje na spodbujanje varovanca k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije.
VSM Sklep I Cp 703/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da oseba, ki je polnoletna in zanj ne veljajo več določbe o roditeljski pravici, ne more biti predmet postopka za ureditev stikov po določbah, ki veljajo za mladoletne otroke.
VSL Sodba IV Cp 1575/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba prehod iz starega sistema odvzema poslovne sposobnosti v nov sistem skrbništva presojati z vidika načela sorazmernosti in konkretnih potreb varovanca, ne zgolj s primerjavo statusnih oznak.
VSL Sklep I Cp 356/2020 — Višje sodišče v Ljubljani