skrbnost dobrega gospodarstvenika
Sentenca
Skrbnost dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predstavlja standard ravnanja udeležencev v obligacijskem razmerju, ki se zahteva v pravnem prometu pri izpolnjevanju obveznosti. Pri opravljanju poklicne dejavnosti se zahteva še strožji standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki vključuje ravnanje po pravilih stroke in običajih. Stranka v pogodbenem razmerju mora aktivno sodelovati pri izpolnjevanju obveznosti, kar vključuje predložitev relevantne dokumentacije, potrebne za pravilno določitev parametrov obračuna storitev.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)
- Energetski zakon (EZ-1)
- Zakon o javnih agencijah (ZJA)
- Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
Iz posameznih sodb
-
Tožena stranka je ravnala v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, ker tožeči stranki ni predložila načrta strojnih inštalacij, s čimer je onemogočila pravilno znižanje obračunske moči objekta.
VSC Sodba Cpg 18/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Član upravnega odbora je kršil dolžnost skrbnosti, ker je izvajal aktivnosti za imenovanje vršilca dolžnosti, ni pa izvedel nobenih aktivnosti za imenovanje direktorja s polnim mandatom.
UPRS Sodba in sklep IV U 65/2022-35 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da samostojni podjetnik kot gospodarski subjekt ne more ugovarjati neveljavnosti posla zgolj s sklicevanjem na to, da je z njegovim poslovnim računom in podpisom upravljal nekdo drug.
VSL Sodba I Cpg 59/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, ker je ob vednosti o namenu investicije opustila izvedbo pogodbenih obveznosti, čeprav je imela možnost za njihovo izpolnitev.
VSL Sodba in sklep I Cpg 105/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka ni preverila vsebine sodne pošiljke in ni zahtevala manjkajočih obrazcev, zato se ne more uspešno sklicevati na njihovo domnevno odsotnost.
VSL Sodba II Cpg 24/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka kot gospodarski subjekt ni mogla uspešno uveljavljati dobre vere glede opravljenih špedicijskih storitev, saj bi morala kot skrben gospodarstvenik poznati naravo svojih poslovnih odnosov.
VSC Sodba Cpg 58/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj kršitev dolžnosti skrbnosti poslovodstva sama po sebi ne pomeni ničnosti pogodbe s tretjo osebo, razen če so izpolnjeni dodatni pogoji glede vedenja tretje osebe o tej kršitvi.
VSK Sklep Cpg 112/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da poslovna odločitev, ki se izkaže za ekonomsko neuspešno, sama po sebi ne pomeni, da je bila druga stranka nepoštena ali da je šlo za prevaro.
VSL sodba I Cpg 1124/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se sopogodbenik ne more uspešno sklicevati na dobro vero v zastopniška upravičenja, če ni preveril podatkov v sodnem registru.
VSL sodba I Cpg 1732/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pri profesionalnih osebah predpostavlja nujno strokovno znanje, zato se njihova ravnanja presojajo po objektivnih standardih stroke, ne glede na njihove subjektivne sposobnosti.
VSL sodba I Cpg 510/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je hramba čekovnih blanketov v zaklenjenem vozilu oziroma hiši dosegla standard skrbnosti dobrega gospodarja.
Sodba in sklep II Ips 525/99 — Vrhovno sodišče