skrbnost dobrega strokovnjaka
Sentenca
Pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti morajo udeleženci v obligacijskem razmerju ravnati z višjo stopnjo skrbnosti, ki presega skrbnost dobrega gospodarja, in sicer po pravilih stroke in običajih (6. člen OZ). Od profesionalnih subjektov se pričakuje predvidljivost vseh tveganj, ki izvirajo iz njihove sfere poslovanja, vključno z možnostjo zlorab identitete, ki so v bančnem poslovanju prepoznane kot del poslovnega tveganja. Izbira ustreznih varnostnih mehanizmov za preverjanje istovetnosti nalogodajalca sodi v odgovornostno sfero izvajalca storitev.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o menici (ZM)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih…)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP)
- Sodni red (Sodni red)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Pravilnik o ovojnici za vročanje…)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da ravnanje vzgojiteljice pri previjanju otroka ni bilo neskrbno, saj je z namestitvijo otroka v varen kot mize in fizičnim varovanjem med posegom ravnala skladno s pričakovano skrbnostjo, padec pa je bil posledica nepričakovanega giba otroka.
VSRS Sodba II Ips 63/2024 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je zatrjevala kršitev standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka zaradi pomanjkljivih navodil animatorja pri izvajanju skoka s trapeza.
VSL Sodba II Cp 447/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je vzgojiteljica v vrtcu pri previjanju otroka ravnala neskrbno, ker ni upoštevala pravil stroke glede varnega položaja otroka in priprave pripomočkov, kar je ob znanih značilnostih otroka vodilo v predvidljiv in preprečljiv padec.
VSL Vmesna sodba II Cp 1586/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da vgradnja fotonapetostnih modulov z manjšo močjo od dogovorjene pomeni opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka, saj moduli niso ustrezali tehničnim standardom.
VSC Sodba Cpg 99/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Opustitev poizvedbe pri stranki o plačilu sodne takse ob zavedanju posledic neplačila predstavlja kršitev standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL Sklep I Ip 405/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Banka je kot profesionalna oseba odgovorna za škodo, ker pri preverjanju identitete nalogodajalca ni izvedla dodatnih poizvedb, čeprav je bila kraja identitete v bančnem poslovanju predvidljivo poslovno tveganje.
VSL Sodba II Cp 1212/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo sodišča pri presoji zdravniške strokovne napake pripisati bistveno težo ugotovitvam izvedencev, saj so ti tisti, ki podajo strokovno mnenje o pravilnosti postopanja zdravnikov v konkretni situaciji.
VSM Sodba I Cp 408/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bilo merilo skrbnosti dobrega strokovnjaka uporabljeno za presojo ravnanja delodajalca v okviru njegove poklicne dejavnosti pri zagotavljanju varstva pri delu.
VSL Sodba II Cp 133/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bilo ravnanje zaposlene, ki je preverila pristnost žiga in podpisa upnika na dokumentu za verižno kompenzacijo, ocenjeno kot skladno s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL Sodba I Cpg 431/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nastali zaplet pri zdravljenju ni posledica medicinske napake oziroma premajhne skrbnosti, temveč naključnega zapleta, za katerega toženec ne odgovarja.
VSL Sodba II Cp 2041/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik kot strokovnjak v pravnem prometu pred vložitvijo izvršbe preveriti, ali je bil dolg dejansko poravnan, še posebej če je do napake pri nakazilu prišlo zaradi napačnega sklica na strani potrošnika.
VSM Sodba I Cp 795/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upravnik trgovskega centra je dolžan zagotoviti očiščene pohodne površine na vseh vhodih, ne glede na obstoj glavnega vhoda.
VSL Sodba II Cp 609/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je padec starejše in slabo pokretne osebe predvidljiv dogodek, zato mora izvajalec nege ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in zagotoviti ustrezno kadrovsko podporo za varno izvajanje dela.
VSM Sodba I Cp 571/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica je standard skrbnosti dobrega strokovnjaka izkazala s tem, da je pred prodajo vozil pridobila strokovno cenitev in dosegla ceno, ki ni bila nižja od ocenjene.
VSL Sodba II Cp 451/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Odvetnik kot pooblaščenec mora pri prevzemu pošiljk ravnati z visoko stopnjo skrbnosti, kar vključuje preverjanje, ali se vsebina pošiljke ujema z navedbami na ovojnici.
VSL sodba II Cpg 119/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da bi morala tožeča stranka kot finančni strokovnjak prepoznati prezadolženost dolžnika na podlagi aktualnih finančnih podatkov, ne glede na kasnejše revizijske ocene.
VSC Sodba Cpg 14/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka je ravnala neskrbno, ker ni preverila pravnega stanja nepremičnin, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo, čeprav je imela možnost vpogleda v dokumentacijo.
VSL Sodba I Cpg 390/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 289. člen OZ · 393. člen OZ · 393. člen, odstavek 3 OZ · 460. člen OZ · 460. člen, odstavek 2 OZ · 460. člen, odstavek 3 OZ · 465. člen OZ · 480. člen ZPP · 325. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 362. člen ZPP · 362. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pri oskrbniku planinske koče v zimskih razmerah znižalo standard skrbnosti zaradi objektivnih težav pri čiščenju snega in ledu v gorskem svetu.
VSRS Sodba II Ips 89/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da banka ni odškodninsko odgovorna za unovčenje ponarejene menice, če je opravila preverjanje podpisov s primerjavo z deponiranim kartonom, ponaredek pa je bil takšne narave, da bi ga lahko zaznal le grafološki izvedenec.
VSL Sodba I Cpg 1051/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravljalec javnega kopališča ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, če zagotavlja čiščenje pohodnih površin v skladu z razumnimi pričakovanji, tudi če na tleh občasno nastane manjši madež tekočine.
VSC Sodba Cp 147/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da odvetnica ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker ob dvomu o plačilu kupnine ni preverila podatkov pri stranki ali sodišču in ni vložila pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.
VSL sklep II Cp 2738/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je šlo za opustitev vzdrževanja javne poti in nepostavitev prometne signalizacije pred udarno jamo.
VSC sodba Cp 531/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 163. člen OZ · 171. člen OZ · 179. člen OZ · 182. člen OZ · 186. člen OZ · 6. člen Pravilnik o vrstah vzdrževalnih… · 15. člen Pravilnik o vrstah vzdrževalnih… · 15. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 155. člen ZVCP-1 · 30. člen ZVCP-1 · 30. člen, odstavek 1 in 30/2 -
Sodišče je standard skrbnosti uporabilo pri presoji odgovornosti odvetnika za vsebino pravnega mnenja.
VSL sodba I Cpg 282/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost bolnišnice za okužbo z virusom hepatitisa B in ugotovilo, da toženka ni kršila standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka pri transfuziji krvi ter pri izvajanju preiskav in negovalnih postopkov.
VSC sodba Cp 348/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da upnik, ki sam kupi zastavljeno premoženje, ker drugih kupcev ni, ni dolžan plačati cene, ki bi bila višja od tržne.
VSRS Sodba III Ips 134/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo skrbnost upnika pri zunajsodni prodaji zastavljenih delnic na organiziranem trgu in poudarilo, da upnik ni dolžan odkupiti zastavljenega premoženja po ceni, ki bi bila višja od tržne, če drugih kupcev ni.
VSRS Sodba III Ips 50/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti upravljalca zdravilišča poudarilo, da je bila skrbnost dobrega strokovnjaka izkazana z namestitvijo protizdrsnih tal in rednim čiščenjem, zato ni bilo treba zagotavljati stalnega nadzora nad vsako morebitno mokroto na tleh.
VSRS sodba II Ips 10/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da storitev zasebnega bančništva ne nalaga izvajalcu obveznosti nenehnega samoiniciativnega svetovanja o najugodnejših naložbah, če je stranka seznanjena z okoliščinami vlaganj in je izvajalec vezan na njena posamična navodila.
VSRS sodba II Ips 231/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je odvetnik z zahtevo po preizkusu stroškovne odločitve zadostil standardu skrbnosti, če je v pritožbi na splošno navedel, da stroški niso pravilno odmerjeni, ne da bi specifično izpostavil neupoštevane stroške izvedenca.
VSL sodba II Cp 2044/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 6. člen -
Sodišče je poudarilo, da se od specializirane družbe za davčno svetovanje pričakuje popolno poznavanje procesnih in materialnih predpisov davčnega prava ter sodne prakse.
VSL sklep II Cp 1910/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahteva po navedbi vseh predvidljivih del v predračunu ne presega standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL sodba II Cp 1943/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da oskrbnik planinskega doma v okviru skrbnosti dobrega strokovnjaka dolžan zagotoviti varen dostop do objekta, kar v zimskih razmerah vključuje tudi posipanje zaledenelih površin z dostopnimi sredstvi.
VSC sodba Cp 38/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji odgovornosti izvajalca gradbenih del upoštevati, ali je bilo njegovo ravnanje glede zaščite objekta pred vremenskimi vplivi primerljivo s skrbnostjo strokovnjaka v podobnih okoliščinah.
VSL sklep I Cpg 82/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je odvetnik kot profesionalni mandatar kršil svojo obveznost, ker stranke ni opozoril na prekluzivni rok za vložitev predloga za izvršbo za vrnitev delavca na delo.
VSRS sodba II Ips 67/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da serviser vozila ni dolžan preverjati vseh drugih morebitnih napak na vozilu, če te niso v povezavi z napakami, ki jih je naročnik izrecno grajal.
VSL sklep II Cpg 433/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je zastavni upnik pri unovčitvi zastavljenih delnic ravnal skladno s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka glede časa in načina prodaje.
VSK sodba Cpg 388/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru s pomočjo izvedenskih mnenj ovsebinilo pravni standard skrbnosti pri predpisovanju zdravil proti strjevanju krvi.
VSRS sodba II Ips 132/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da notarkino ravnanje ni izpolnjevalo standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka, saj ni predstavljalo adekvatnega in po namenu norme pravno priznanega vzroka za nastalo škodo.
VSRS sodba II Ips 113/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora kritično oceniti izvedensko mnenje in zavrniti tiste dele, v katerih izvedenci presegajo svojo vlogo posredovalcev pravil stroke in neupravičeno opravljajo pravno vrednotenje.
VSRS sklep II Ips 35/2014 — Vrhovno sodišče
-
Upravljavec cest se skrbnosti dobrega strokovnjaka ne more razbremeniti zgolj s postavitvijo zaščitne mreže in prometnega znaka, če bi bilo za zagotovitev varnega prometa nujno tudi utrjevanje brežine in odstranjevanje nestabilnega materiala.
VSL sodba I Cpg 1090/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je kot izvajalec javnega pooblastila pri odločanju o nezmožnosti za delo kršila predpise, kar je povzročilo škodo delodajalcu zaradi neupravičene odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VSL sodba I Cpg 1204/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 135. člen OZ · 148. člen OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 2 OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 2 Pravila obveznega zdravstvenega… · 238. člen Pravila obveznega zdravstvenega… · 244. člen URS · 26. člen ZUP · 127. člen ZUP · 127. člen, odstavek 1 ZUP · 256. člen ZUP · 256. člen, odstavek 1 ZZVZZ · 69. člen ZZVZZ · 82. člen -
Sodišče mora pri presoji odgovornosti izvajalca komunalne dejavnosti za škodo zaradi izpada električne energije ugotoviti, ali je bila napaka v omrežju odpravljena s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
VSL sklep I Cpg 180/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahteva po stalnem nadzoru prometne signalizacije izven delovnega časa presega dolžno skrbnost izvajalca vzdrževanja cest.
VSL sodba I Cpg 1059/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni zadostila standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka, ker ni računala na spremenljivost tržnih razmer in zavezujočo naravo najemne pogodbe za določen čas do izteka dogovorjenega obdobja.
VSL sodba in sklep I Cpg 1120/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru leasingodajalec ni izkazal skrbnosti dobrega strokovnjaka, ker je pogodbo sklenil zgolj na podlagi predložene dokumentacije brez preverjanja identitete pogodbenika.
VSL sodba I Cp 262/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je bil nad kreditojemalcem uveden postopek izbrisa brez likvidacije devet mesecev po odobritvi kredita, še ne dokazuje nezadostne skrbnosti banke pri preverjanju kreditne sposobnosti ob sklenitvi pogodbe.
VSL sodba I Cp 3147/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 212. člen -
Sodišče je pri presoji odgovornosti vrtca poudarilo, da tek otrok sam po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato se odgovornost presoja po krivdnem merilu s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL sodba II Cp 3274/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost za domnevne strokovne napake pri operativnih posegih in opustitvi diagnostičnih preiskav.
Sodba II Ips 203/2012 — Vrhovno sodišče
-
Lizingodajalec je kot profesionalec dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kar vključuje dolžnost natančnega opisa stanja vozila v prevzemnem zapisniku.
VSL sodba I Cp 1873/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Banka je ravnala s potrebno skrbnostjo, ko je osebi, ki se je legitimirala z dokumenti, za katere se je kasneje izkazalo, da so ponarejeni, omogočila razpolaganje s sredstvi, saj ponaredki niso vzbujali suma.
Sodba III Ips 73/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka kot leasingodajalec ni uspela dokazati dogovora o uporabi splošnih pogojev, zaradi česar ni imela pravne podlage za zadržanje stroškov prodaje, pri čemer je sodišče izpostavilo pričakovano skrbnost dobrega strokovnjaka pri sklepanju pogodb.
VSL sodba I Cpg 1039/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opustitve ne potrebujejo nujno izrecnega temelja v zakonu, saj lahko standard skrbnosti strokovnjaka konkretizirajo tudi poslovni običaji in uzance v gostinstvu.
Sodba II Ips 451/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da mora turistična organizacija pri zagotavljanju varnosti v hotelu upoštevati različne fizične sposobnosti gostov, zato neobičajno visoki pragi na prehodih terjajo posebno opozorilno skrbnost.
VSC sodba Cp 360/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Banka je ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker je uporabnike spletnega bančništva pravočasno seznanila z možnostjo uporabe dodatnega varnostnega gesla kot ukrepa za zmanjšanje tveganja zlorabe identifikacijskih elementov.
VSL sodba II Cp 544/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste utemeljena z opustitvijo dolžne skrbnosti pri preprečevanju padanja kamenja na cestišče, pri čemer se je sodišče osredotočilo na obseg koncesijskih obveznosti.
VSL sodba I Cp 256/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odvetnik ne sme pasivno slediti naročnikovim navodilom, če ta vodijo v vložitev nesklepčnega tožbenega zahtevka, temveč mora naročnika opozoriti na neuspeh pravnih sredstev.
VSL sodba I Cp 1371/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo ravnanje prevoznika pri izbiri načina prevoza blaga v okviru prevozne pogodbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 496/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izpolnitev formalnega pogoja (pravočasna oddaja vloge) ne razreši subjekta obveznosti skrbnega ravnanja v nadaljnjih fazah postopka, če se od njega zaradi njegove strokovne usposobljenosti pričakuje hitrejše in aktivnejše sodelovanje.
VSL sodba I Cpg 92/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila presoja osredotočena na to, ali je prokurist pri nakupu delnic ravnal z dolžno skrbnostjo, pri čemer je sodišče zavrnilo tezo, da bi bila vsaka izguba pri naložbi posledica neskrbnega ravnanja.
VSL sodba II Cp 1668/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da so na objektu nastale stvarne napake, samo po sebi ne pomeni, da izvajalec nadzora svojega dela ni opravil ustrezno.
VSL sodba II Cp 292/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka, ki se ukvarja z javnim prikazovanjem živali, mora kot profesionalec predvideti možnost, da obiskovalci prestopijo varovalne ograje, ne glede na obstoj opozorilnih tabel.
VSL sodba II Cp 370/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je v celoti prevzel tveganje za škodo, ker je kljub opozorilom zavrnil parkiranje v varovani garaži in avtomobil pustil na manj zavarovanem mestu pred hotelom.
VSL sodba I Cp 3615/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pouk športne vzgoje na visokih orodjih brez stalne prisotnosti učitelja ne ustreza standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Sodba II Ips 668/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da državi ni mogoče očitati opustitve dolžnega ravnanja, saj pristojni organi niso imeli razlogov za sum, da bi bil pripornik nagnjen k samomoru ali da bi potreboval nujno psihiatrično pomoč.
Sodba in sklep II Ips 108/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče presojalo skrbnost vzdrževalca avtoceste pri zagotavljanju prevoznosti ceste v zimskih razmerah.
Sodba in sklep II Ips 51/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zdravnik ni ravnal protipravno, ker je bilo dokazano, da je med operacijo izvedel prikaz poteka povratnega živca, s čimer je zadostil standardu potrebne strokovne skrbnosti.
Sodba II Ips 810/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti delodajalca za škodo, nastalo zaradi neustrezne opreme vratarnice, uporabilo standard skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSC vmesna sodba in sklep Cp 1290/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da upravljavcu objekta ni mogoče očitati opustitve skrbnosti zgolj zato, ker ni namestil opozorilne table o prisotnosti invalidskih vozičkov na klančini, saj je uporaba klančine s strani invalidov splošno znano in pričakovano dejstvo.
VSC sodba Cp 1373/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka kot strokovnjak na področju gradnje dvigal ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker pred sklenitvijo pogodbe ni pregledala projektne dokumentacije in požarnega elaborata, ki sta zahtevala vgradnjo protipožarnih vrat.
VSC sodba Cpg 395/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da bi morala tožena stranka zaradi pomanjkanja izkušenj z lepljenjem specifičnih materialov bodisi prilagoditi postopek bodisi odkloniti prevzem naročenega posla.
VSL sodba I Cpg 1264/03 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da bi moral strokovnjak vedeti za proces korozije ozemljitvenih elementov in ustrezno kontrolirati njihovo upornost, saj je to del pravil stroke.
VSK sodba I Cp 531/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnik kot izvajalec ni upravičen do plačila del, za katera ni dokazal, da presegajo prvotni pogodbeni obseg, hkrati pa za njihovo izvedbo ni pridobil pisnega soglasja investitorja.
Sodba II Ips 286/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da puščanje čekovnih blanketov skupaj s čekovno kartico brez nadzora v javnem prostoru ne ustreza standardu skrbnosti dobrega gospodarja.
VSM sodba Cp 1749/2001 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 1060. člen ZOR · 1052. člen ZOR · 143. člen ZOR · 158. člen ZOR · 18. člen ZOR · 18. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 343. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, 1. odstavek, 4. točka ZPP · 448. člen ZPP · 448. člen, odstavek 1 ZPP · 458. člen ZPP · 458. člen, odstavek 2 -
V konkretnem primeru je bila skrbnost ocenjena kot nezadostna, ker kljub prisotnosti osebja pri toboganu padec otroka ni bil preprečen.
Sodba II Ips 521/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je toženec, ki je varjenje opravljal proti plačilu, dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ne glede na to, ali je bil točen vzrok škodnega dogodka (vžiga) neposredno dokazan.
VSL sodba II Cp 1341/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da potrditev mednarodnega tovornega lista (CMR) s štampiljko brez predhodnega preverjanja vsebine pomeni soglasje z vsemi navedenimi postavkami, vključno s klavzulo INCOTERMS.
VSC sodba Cpg 270/98 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora banka pri vnovčevanju čeka preveriti, ali se podpis na čeku ujema z deponiranimi podpisi pooblaščenih oseb komitenta.
Sodba III Ips 12/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora zdravnik pri obravnavi pacienta ravnati po pravilih medicinske stroke in običajih.
VSC sklep Cp 1/99 — Višje sodišče v Celju
-
Komisionar, ki prevzame izvedbo uvoznih poslov, je strokovnjak za to področje in mora samostojno presoditi ustreznost listinske dokumentacije, ne glede na ravnanje komitenta.
Sklep III Ips 130/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila banka odškodninsko odgovorna, ker je omogočila dvig denarja s hranilne knjižice osebi, ki ni bila lastnik, brez ustreznega podpisa lastnika v knjižici, ki bi potrjeval pooblastilno razmerje.
Sodba II Ips 83/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo dolžnost špediterja, da pred začetkom carinjenja od naročitelja zahteva vsa potrebna dokazila za uveljavljanje ugodnejših carinskih stopenj.
VSL sodba Cpg 563/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila odgovornost za škodo na podlagi poledice na cesti na strani izvajalca vzdrževanja, saj bi moral kot strokovnjak predvideti zimske razmere in ravnati z ustrezno skrbnostjo.
Sodba II Ips 329/95 — Vrhovno sodišče