skupna gradnja
Sentenca
Skupna gradnja je poseben pravni temelj za pridobitev solastninske pravice na nepremičnini, ki temelji na soglasju in sodelovanju med (so)lastniki pri gradnji, nadgradnji ali prezidavi objekta. Za razliko od originarne pridobitve lastninske pravice na podlagi zakonskih določb o gradnji na tujem zemljišču (23. do 26. člen ZTLR), ki urejajo razmerja brez dogovora, skupna gradnja predpostavlja obligacijskopravni dogovor med strankami. Ta dogovor določa obseg prispevkov in s tem sorazmerne solastniške deleže na novo nastali stvari.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru obstoja dogovora o skupni gradnji ni mogoče uporabiti pravil o gradnji na tujem zemljišču, saj so stranke pri gradnji sodelovale sporazumno.
VSM Sodba I Cp 961/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru soglasja lastnika zemljišča k gradnji ni mogoče uporabiti določb o gradnji na tujem svetu (25. člen ZTLR), temveč se presoja le obstoj dogovora o stvarnopravnih učinkih.
VSRS Sodba in sklep II Ips 32/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZTLR · 25. člen -
Sodišče je poudarilo, da neformalnost dogovora o skupni gradnji izhaja iz narave razmerij v družinskem krogu.
VSM sodba I Cp 1064/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretni zadevi je bilo sporno določanje solastninskih deležev na podlagi prispevkov strank pri gradnji objekta.
VSL sklep I Cp 1993/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo obstoj družbene pogodbe po pravilih ODZ, ki je bila podlaga za pridobitev solastninskega deleža na stanovanjski hiši.
VSL sodba II Cp 207/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dogovor o skupni gradnji predstavlja družbeno pogodbo, kjer premoženje družbe tvori solastnino udeležencev.
VSL sodba II Cp 2938/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je tožbeni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice zavrnjen, ker adaptacije na hiši v lasti staršev niso ustvarile nove stvari in ni bil izkazan dogovor o stvarnopravnih učinkih vlaganj.
VSL sodba II Cp 633/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo vlaganja v nepremičnino v kontekstu dogovora o skupni gradnji.
VSM sklep I Cp 1054/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo gradnje ali vlaganj ne zadošča za spremembo solastninskih deležev, če med solastniki ni bil dosežen dogovor o drugačni razdelitvi lastninske pravice.
VSL sodba I Cp 2976/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ne more s tožbo na ugotovitev solastninskega deleža spreminjati že realiziranega dogovora o solastnini, če ni uveljavljal obligacijskopravnega zahtevka za izravnavo vrednosti vlaganj.
Sodba II Ips 354/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da določbe ZTLR o gradnji na tujem zemljišču ne pridejo v poštev, kadar med strankami obstaja izrecen dogovor o skupni gradnji.
Sodba II Ips 282/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo pravila o družbeni pogodbi iz ODZ za opredelitev razmerij med strankami pri gradnji stanovanjske hiše.
Sodba II Ips 515/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri skupni gradnji ne gre za pravila o spojitvi ali pomešanju stvari po ZTLR, temveč za obligacijskopravno podlago družbene pogodbe.
VSL Sodba I Cp 874/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se dogovor o skupni gradnji lahko nanaša tudi na adaptacijo objekta, če ta vodi do spremembe istovetnosti stvari, vendar mora biti skupni cilj dejansko dosežen.
Sodba II Ips 313/93 — Vrhovno sodišče