služnost stanovanja
Sentenca
Služnost stanovanja je osebna služnost, ki imetniku daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika in njegove družine, pri čemer mora biti ohranjena substanca stanovanja (247. člen SPZ). Pravica do izvrševanja služnosti stanovanja je strogo osebna in je ni mogoče prenesti na tretjo osebo. Imetnik služnosti ima poleg uporabe stanovanja tudi pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o prometu z nepremičninami (ZPN)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da štirimesečno bivanje toženca v hiši ni predstavljalo družinske življenjske skupnosti z imetnico služnosti, zlasti ker se je imetnica zaradi slabih odnosov odselila in ni želela živeti v skupnem gospodinjstvu s tožencem.
VSL Sodba II Cp 755/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ima toženec pravni naslov za bivanje v stanovanju kot družinski član, dokler stanovanje uporablja imetnica služnostne pravice, pri čemer obstoj družinske skupnosti in skupnega gospodinjstva zadošča za upravičenost bivanja.
VSL sodba II Cp 2755/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec ni imel pravice do uporabe stanovanja, saj z imetnico služnosti ni živel v skupnem gospodinjstvu, temveč je bival ločeno v prizidku.
VSL sodba II Cp 2547/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da osebna služnost stanovanja ne preide na družinske člane imetnika služnosti, zato po njegovi smrti uporaba stanovanja brez novega pravnega naslova nima podlage.
VSL sodba in sklep II Cp 3505/2008 — Višje sodišče v Ljubljani