sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Sentenca
Če sodišče oceni, da je stranka vrednost predmeta postopka za potrebe odmere sodne takse ocenila prenizko, lahko po uradni dolžnosti ali na ugovor nasprotne stranke s sklepom določi pravo vrednost (31. člen ZST-1). Pri določitvi vrednosti mora sodišče izbrati primeren način preverjanja in objektivno ovrednotiti pravni interes stranke, ki ga ta zasleduje s tožbenim zahtevkom. V primeru izpodbijanja sklepov skupščine delniške družbe je treba vrednost spornega predmeta ovrednotiti glede na upravičenja, ki jih ima tožeča stranka kot delničar v razmerju do predmeta spora.
Iz posameznih sodb
-
Pri izpodbijanju dolžnikovih dejanj vrednost spornega predmeta ni nujno enaka višini terjatve, temveč se presoja glede na dejanski pravni interes, ki je v konkretnem primeru omejen na vrednost nepremičnin, ki so predmet izpodbijane pogodbe.
VSL Sklep III Cp 229/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti ne preprečuje sodišču, da naknadno določi pravilno vrednost spora, če ta v sklepu o nepristojnosti ni bila določena.
VSL Sklep I Cp 102/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče pri določitvi vrednosti spornega predmeta za odmero takse upoštevalo imetništvo delnic tožeče stranke in njen sorazmerni delež v kupnini, ki je bila predmet izpodbijanega skupščinskega sklepa.
VSL Sklep I Cpg 201/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo ugovor zoper odmero sodne takse, ker je ocenilo, da vrednost spora, ki jo je navedel tožnik, ni prenizka in je ustrezna podlaga za odmero.
VSL sklep II Cp 2699/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ocenilo vrednost zapuščine, ne da bi ustrezno preverilo navedbe dedinje o dejanski velikosti nepremičnine in priznanih stroških, kar je narekovalo razveljavitev sklepa.
VSL sklep I Cp 1452/2009 — Višje sodišče v Ljubljani