sodna poravnava
Sentenca
Sodna poravnava je procesno dejanje strank, ki ima učinek pravnomočne sodne odločbe. Stranke lahko sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev, če je bila sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijače, če se nanaša na zahtevke, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, ali če je pri njeni sklenitvi sodeloval izločen sodnik (392. člen ZPP).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Kolektivna pogodba dejavnosti tr…)
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki je bila ustavljena pred vročitvijo nasprotni stranki, ne ustvari stanja visečnosti obveznosti.
VSL Sodba I Cp 891/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da v primeru sodne poravnave brez določbe o stroških ni mogoče avtomatično določiti deleža uspeha za prevalitev taksne obveznosti.
VSL Sklep III Cp 522/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodna poravnava, sklenjena v pravdnem postopku med dedičema, vključevala tudi dogovor o poplačilu dolgov zapustnika, ki ga je upnik (pritožnica) naknadno odobril, s čimer je poravnava postala zanj zavezujoča.
VSL Sklep II Cp 86/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da splošna določba o poravnanosti vseh zahtevkov v sodni poravnavi zajema tudi predmetni tožbeni zahtevek, kar predstavlja procesno oviro za ponovno sojenje.
VSM Sklep I Cpg 106/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da se za delne poravnave v družinskih zadevah ne sme priznati nagrade za končno poravnavo, saj bi to privedlo do neupravičenega podvajanja stroškov.
UPRS Sodba IV U 34/2022-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene očitke, da bi bilo mogoče v rednem postopku uveljavljati delno ničnost sodne poravnave po določbah OZ, saj sodna poravnava kot procesno dejanje zahteva presojo dopustnosti v trenutku sklenitve.
VSC Sklep Cp 368/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo dovolitev sodne poravnave, ker je ta po vsebini predstavljala prodajno pogodbo za nepremičnine, pri čemer niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine.
VSL Sklep II Cp 502/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZLS · 20. člen ZLS · 7. člen ZPP · 3. člen ZPP · 3. člen, odstavek 3 ZPP · 306. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 2 ZPP · 70. člen ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 6 ZSPDSLS · 2. člen ZSPDSLS · 3. člen ZSPDSLS · 3. člen, odstavek 1 ZSPDSLS · 3. člen, odstavek 1, točka 4 ZSPDSLS · 31. člen ZSPDSLS · 31. člen, odstavek 4 ZSPDSLS · 49. člen ZSPDSLS · 49. člen, odstavek 2 ZSPDSLS · 54. člen -
Sodišče je poudarilo, da osnutek poravnave, pripravljen v mediaciji, ne predstavlja veljavne sodne poravnave, če stranke niso podpisale uradnega zapisa ali s strani sodnika pripravljenega predloga.
VSL Sodba II Cp 1959/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodna poravnava presega domet zgolj pogodbe o prevzemu dolga, saj dokončno ureja vsa medsebojna razmerja med vključenimi strankami, vključno s tistimi, ki so bila predmet poravnave.
VSL Sodba I Cp 1494/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru ugotovilo, da je dogovor strank, da o stroških odloči sodišče, veljaven in da izključuje domnevo, da vsaka stranka krije svoje stroške.
VSL Sklep I Cp 515/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bila določba o kritju lastnih stroškov v sodni poravnavi podlaga za presojo obveznosti plačila stroškov prič, ki jih sodišče ni pravočasno zahtevalo v predujem.
VSL Sklep I Cp 704/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sodna poravnava, sklenjena v pravdnem postopku za odškodnino, ni samodejno razrešila obveznosti iz pravnomočnega sklepa o stroških kazenskega postopka, saj slednji ni bil izrecno naveden kot predmet poravnave.
VSM Sklep I Ip 122/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da sodna poravnava, sklenjena v nepravdnem postopku za delitev skupnega premoženja, ne zajema zahtevka za plačilo uporabnine, zato ni podana procesna ovira res transacta.
VSL Sodba I Cp 1814/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodna poravnava ni bila sklenjena, ker toženec podpisanega zapisnika o poravnavi ni vrnil v določenem roku.
VSC Sodba Cp 253/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 307. člen -
Sodišče je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je bilo sporno lastninskopravno razmerje med strankama že predhodno rešeno s sklenjeno sodno poravnavo.
VSC Sodba in sklep Cp 158/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo razliko med izpodbijanjem veljavno sklenjene sodne poravnave in ugotavljanjem njenega neobstoja zaradi pomanjkanja obličnostnih elementov, kot je podpis strank na zapisniku.
VSRS Sklep II Ips 89/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec ni vložil tožbe za razveljavitev sodne poravnave v zakonskem petletnem objektivnem roku, zato poravnava zavezuje tudi v izvršilnem postopku.
VSL Sodba in sklep II Cp 2043/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da sta stranki o spornem predmetu že sklenili sodno poravnavo, ki preprečuje ponovno tožbo.
VSC Sklep Cp 46/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali je sodna poravnava v celoti nadomestila prejšnjo izročilno pogodbo, vključno z obveznostmi glede pogreba in spomenika.
VSM Sodba I Cp 796/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče ni imelo podlage za spremembo stikov in preživnine, določenih s sodno poravnavo, saj niso bile izkazane spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale poseg v pravnomočno urejeno razmerje.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1606/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zavrglo tožbo zaradi sodne poravnave, saj del škode, ki je predmet tožbe, v času sklenitve poravnave še ni nastal in zato ni mogel biti njen predmet.
VDSS Sklep Pdp 693/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožba za razveljavitev sodne poravnave zaradi nedovoljenega razpolaganja ni utemeljena, če stranka le zatrjuje pomanjkanje lastninske pravice nasprotne stranke na nepremičnini, ki je predmet izročitve v posest.
VSL Sklep II Cp 2273/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je storilo kršitev, ker je ponovno odločalo o stroških postopka, o katerih sta se stranki že sporazumeli v sodni poravnavi, da vsaka stranka krije svoje stroške.
VSL Sklep I Cpg 166/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi sklenjene sodne poravnave razveljavilo predhodno izdano zamudno sodbo in zavrglo tožbo.
VSL Sklep I Cp 688/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 308. člen -
Sodišče ne more brez posebne tožbe za razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP) razveljaviti dednega dogovora, ki ga je samo potrdilo v zapuščinskem postopku.
VSL Sklep I Cp 1390/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali sodna poravnava, sklenjena v enem kazenskem postopku, zajema tudi premoženjskopravni zahtevek, ki izvira iz drugega kaznivega dejanja.
VSL Sklep I Cp 1383/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodna poravnava predstavlja izvršilni naslov za terjatve, ne predstavlja pa nujno ovire za ugotovitveno tožbo na podlagi priposestvovanja, če se pravni naslov v zemljiški knjigi še ni realiziral.
VSM Sodba in sklep I Cp 697/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče pri odmeri odškodnine ni vezano na predhodne predloge poravnave, ki jih je podalo v fazi poskušanja mirne rešitve spora.
VSL Sodba II Cp 1057/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bila meja med parcelama že urejena s pravnomočno sodno poravnavo, kar izključuje upravni postopek ureditve meje.
UPRS Sklep I U 979/2017-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v predmetni zadevi ugotovilo, da sklenjena 'delna sodna poravnava' zaradi svoje vsebine nima narave izvršljivega naslova, zato jo je štelo zgolj za zavezujoč sporazum o uporabi nepremičnine.
VSL Sodba in sklep I Cp 3293/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbo za razveljavitev zgolj ene točke sodne poravnave, ker ta ni bila samostojna in neodvisna od ostalih določil poravnave.
VSC Sklep Cp 78/2017 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru sodišče ni priznalo veljavnosti poravnave, ker je ugotovilo, da je v celoti popustila le ena stranka, medtem ko druga ni v ničemer popustila.
VSK Sodba Cpg 256/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Stranke ne morejo zahtevati razpisa poravnalnega naroka kot obveznega procesnega dejanja, če so bila procesna pravila glede dispozicije z zahtevki že izčrpana.
VSK sodba Cpg 81/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da poravnava o delitvi poslovnih deležev med zakoncema ni nična, tudi če so bili pri prenosu deleža kršeni interni korporacijski dogovori družbenikov.
VSRS sklep II Ips 107/2015 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sodišče ni potrdilo poravnave, ker bi zmanjšanje stečajne mase s takšnim plačilom kupnine nasprotovalo načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.
VSRS sklep Cpg 5/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 325. člen ZFPPIPP · 47. člen ZPP · 3. člen ZPP · 3. člen, odstavek 3 ZPP · 306. člen ZPP · 306. člen, 4. odstavek ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 2 ZPP · 70. člen ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 6 -
Tožnica, ki ni bila stranka postopka, ne more izpodbijati sodne poravnave s tožbo za razveljavitev, četudi zatrjuje položaj sosporniškega intervenienta zaradi solastništva na predmetu spora.
VSL sklep II Cp 553/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da splošna določba o prenehanju vseh medsebojnih obveznosti v sodni poravnavi prevlada nad morebitno pomoto v zapisu višine posamezne terjatve, kar posledično pomeni izgubo procesne legitimacije za nadaljnje ugovore v stečajnem postopku.
VSL sklep Cst 474/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom za razveljavitev sodne poravnave na podlagi zatrjevane neizvršljivosti in nejasnosti določil.
VSM sklep I Cp 1539/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 15. člen OZ · 16. člen OZ · 18. člen OZ · 41. člen OZ · 46. člen OZ · 46. člen, odstavek 2 OZ · 5. člen OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 2 OZ · 82. člen OZ · 83. člen SPZ · 68. člen ZEN · 13. člen ZEN · 20. člen ZEN · 6. člen ZPP · 212. člen ZPP · 215. člen ZPP · 286. člen ZPP · 3. člen ZPP · 3. člen, odstavek 3 ZPP · 306. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 385. člen ZPP · 392. člen ZPP · 392. člen, odstavek 1 ZPP · 392. člen, odstavek 2 ZPP · 392. člen, odstavek 2, točka 1 ZPP · 392. člen, odstavek 2, točka 2 ZPP · 392. člen, odstavek 2, točka 3 ZPP · 8. člen -
Sodišče je razveljavilo sodbo in zavrglo tožbo, ker je bila sodna poravnava sklenjena po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, kar onemogoča nadaljnje vsebinsko odločanje.
VSL sklep I Cpg 1845/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je nedopustno poseglo v vsebino sodne poravnave z izdajo dopolnilnega sklepa, s katerim je naknadno določilo obveznost povrnitve stroškov pokopa, ki v sami poravnavi niso bili zajeti.
VSL sklep II Cp 95/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je spregledalo že sklenjeno sodno poravnavo o preživnini za čas do pravnomočnosti sodbe in o istem predmetu ponovno odločilo s sodbo.
VSL sklep IV Cp 3432/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi sta udeleženca v nepravdnem postopku ureditev meje s sodno poravnavo določila potek meje, odločitev o stroških pa sta prepustila sodišču, kar odstopa od dispozitivnega pravila o stroških pri poravnavi.
VSL sklep I Cp 2833/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo neuspešnega predloga poravnave kot izhodišča za izvedensko mnenje o višini škode, saj ta ni bil vsebinski dogovor strank.
VSL sodba I Cpg 1443/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zmota o pravnih posledicah sodne poravnave, ki nastanejo po samem zakonu neodvisno od volje strank, ne predstavlja upoštevne zmote za razveljavitev sodne poravnave.
VSL sklep IV Cp 1854/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave, s katero sta stranki vezali odpoved najemne pogodbe na pogoj neplačila zapadlih obrokov najemnine in stroškov.
VSL sodba I Cp 696/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne more s sklepom o popravi pisne pomote poseči v vsebino sodne poravnave, če poprava ni soglasna, saj poravnava temelji na avtonomiji volje strank.
VSL sklep II Cp 1055/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sporazum o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, sklenjen pred sodiščem, ima moč sodne poravnave, kar pomeni, da je izvršilni naslov, ki ga ni mogoče preprosto izničiti z ugotovitveno tožbo o ničnosti posojilne pogodbe.
Sklep II Ips 174/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZIP · 251.c člen -
Tretje osebe, ki niso stranke postopka, nimajo aktivne legitimacije za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave, saj so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, ki jih lahko vložijo le stranke oziroma državni tožilec z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodba II Ips 268/2011 — Vrhovno sodišče
-
Stranki sta se s sodno poravnavo dogovorili, da bosta v primeru umika tožbe vsaka krili svoje stroške, s čimer sta izključili uporabo splošnega pravila o povračilu stroškov iz 158. člena ZPP.
VSK sklep Cpg 53/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zaradi sklenjene sodne poravnave toženka ne more več uveljavljati odpisa dolga po določbah Zakona o štipendiranju, saj je poravnava ustvarila novo obligacijsko razmerje.
VDSS sodba Psp 364/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je izpodbijanje sodne poravnave (sklenjene na podlagi ZIZ) z uveljavljanjem ničnosti nedopustno, saj je za to predvideno posebno pravno sredstvo.
VSL sodba I Cp 1837/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nezavedanje posledic podpisa poravnave s strani pravnega laika ne omogoča njene razlage v nasprotju z zapisano vsebino, ki je že bila realizirana v zemljiški knjigi.
VSL sodba in sklep I Cp 1355/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo ugotovitev o objektivni odgovornosti iz poravnave v prejšnjem pravdnem postopku za zavezujočo v novem individualnem delovnem sporu, kar je povzročilo pomanjkanje razlogov v sodbi.
VDSS sklep Pdp 443/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da sodna poravnava ne povzroči avtomatičnega končanja postopka v drugi pravdni zadevi, tudi če se stranki v njej dogovorita o rešitvi spornih vprašanj, temveč je za zaključek slednje nujen umik tožbe.
VSL sodba I Cpg 220/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da sta se stranki s sodno poravnavo dogovorili, da pravni učinki prehoda lastninske pravice nastopijo šele s podpisom poravnave, s čimer sta se hkrati odpovedali zahtevkom za najemnine iz preteklega obdobja.
Sodba II Ips 222/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da sodna poravnava ni pravno učinkovala, ker se odložni pogoj, od katerega je bil odvisen njen nastanek, ni izpolnil.
VSC sodba Cpg 299/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da se za razveljavitev sodne poravnave zaradi nedovoljenih razpolaganj, ki jih sodišče ni preprečilo po uradni dolžnosti, ne more uporabiti redna tožba za razveljavitev, temveč le zahteva za varstvo zakonitosti.
VSL sklep II Cp 2100/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stranki sta v sodni poravnavi uredili temelj in višino zahtevka, vprašanje stroškov pa sta prepustili sodišču, ki je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške.
VSL sodba I Cp 3924/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v nepravdnem postopku ne more izdati sklepa, ki bi ugotavljal sklenitev sodne poravnave, če ta ni bila sklenjena v okviru konkretnega nepravdnega postopka.
VSL sklep I Cp 3681/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo za presojo vprašanja, ali je ničnost sodne poravnave dopustno uveljavljati s tožbo ali zgolj z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sklep II DoR 251/2011 — Vrhovno sodišče
-
Pritožba zoper sodno poravnavo je nedopustno pravno sredstvo; stranka, ki meni, da je bila poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom drugih napak volje, mora vložiti tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
VDSS sklep Pdp 885/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zoper sklep, s katerim sodišče zgolj povzame sporazum strank o dopolnitvi že sklenjene sodne poravnave, ni mogoče vložiti pritožbe, saj gre za procesno dejanje, ki ga stranki ne moreta več prosto izpodbijati v pritožbenem postopku.
VSL sklep IV Cp 2634/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti od glavnice, ki je bila že predmet sodne poravnave, je nedopusten, ker gre za identično zadevo, o kateri je bilo že odločeno.
VSL sklep II Cp 604/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do povračila vlaganj v nepremičnino, ker se je s sodno poravnavo v nepravdnem postopku prostovoljno zavezal k izplačilu celotne vrednosti deleža, ki je vključevala tudi povečano vrednost zaradi njegovih vlaganj.
VSK sodba Cp 227/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ne more izpodbijati sodne poravnave z uveljavljanjem ničnostnih razlogov, saj je njena zakonitost preizkušena že ob sklenitvi. Pravilo o prepovedi ponovnega sojenja velja tudi za logično izključujoče zahtevke, četudi se v tožbi uveljavlja drugačen solastninski delež.
VSL sodba II Cp 4534/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da vsebina sodne poravnave ali dednega dogovora presega okvir konkretnega pravdnega ali nepravdnega postopka, ne vpliva na njeno veljavnost.
Sodba II Ips 487/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje stranke, ki po sklenjeni poravnavi proda svoj delež na nepremičnini, samo po sebi ne pomeni kršitve moralnih načel, četudi je bil motiv za poravnavo zagotovitev stanovanjskega vprašanja.
Sklep in sodba II Ips 1060/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je delodajalec kršil zavezo iz sodne poravnave, da delavki v določenem roku ne bo podal odpovedi iz poslovnih razlogov.
VDSS sodba Pdp 406/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med razlogi za izpodbojnost poravnave in ničnostjo poravnave v izvršilnem postopku.
VSL sklep I Ip 38/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sporazumna razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodni poravnavi ne pomeni pravnomočne ugotovitve nezakonitosti odpovedi, ki bi bila potrebna za pridobitev pogodbene kazni po kolektivni pogodbi.
Sodba VIII Ips 358/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v upravnem sporu ni mogel izpodbijati odločbe geodetske uprave, ker je ta zgolj izvrševala vsebino, ki je bila predhodno določena s sodno poravnavo.
Sodba X Ips 179/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je bila poravnava šteta za sklenjeno kljub nasprotovanju ene od dedinj, ki ni podpisala zapisnika in je s tem omejila pooblastila svojemu zastopniku.
VSL sklep II Cp 354/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo zavrženje pritožbe zoper sodno poravnavo, ker ta nima narave sodne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo.
VSL sklep II Cp 4755/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da zaveza toženca k plačilu razlike v vrednosti nepremičnin, podana po sklenitvi sodne poravnave, predstavlja zavezujoč dogovor, ki ga je treba izpolniti, četudi poravnava vsebuje določbo o urejenosti vseh medsebojnih razmerij.
VSC sklep Cp 668/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da na trgu ni mogoče doseči pričakovane cene za nepremičnino, ne pomeni, da je sodna poravnava o civilni delitvi neizvršljiva ali da stvar ni bila že razsojena.
VSL sklep II Cp 102/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je podpisani primopredajni zapisnik o vrnitvi stroja v konkretnem primeru pomenil poravnavo, saj je z njim stranka pridobila predmet spora, s čimer so bili vsi medsebojni zahtevki glede tega razmerja dokončno zaključeni.
VSK sodba I Cpg 367/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo veljavnost poravnave, ki jo je v imenu stranke podpisala pooblaščena odvetnica, ob navedbah tožnika o začasni zmanjšani prištevnosti v času sklenitve.
Sodba II Ips 217/2005 — Vrhovno sodišče
-
Toženka v tej zadevi ni bila stranka sodne poravnave, sklenjene v drugi pravdni zadevi, zato je sodišče pravilno štelo, da ta poravnava na njen pravni položaj ne vpliva.
VSK sodba I Cp 795/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče ne sme odobriti sodne poravnave, s katero stranki dosežeta izbris priznanja očetovstva, saj so izjave o priznanju očetovstva nepreklicljive in vplivajo na otrokov osebni status.
Sklep II Ips 528/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek za znižanje preživnine neutemeljen, ker se je tožnik s sodno poravnavo v prejšnjem postopku zavezal, da določenih spremenjenih okoliščin ne bo več uveljavljal.
Sodba II Ips 862/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da sodna poravnava preneha veljati zaradi neplačila kupnine v dogovorjenem roku, saj poravnava pod razveznim pogojem ni pravno mogoča.
VSM sklep I Cp 2561/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče mora jasno opredeliti, ali je dedni dogovor sklenjen kot sodna poravnava ali kot obligacijskopravna pogodba, saj od tega zavisi dopustnost tožbenega zahtevka.
VSM sklep I Cp 992/2004 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi sklenjene sodne poravnave ne more uveljavljati spremenjenih okoliščin, ki so obstajale pred datumom, do katerega se je v poravnavi odpovedal zahtevku.
VSL sodba IV Cp 2892/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru umik tožbe v okviru sodne poravnave ni pomenil obnovitvenega razloga za izgubo pravice do nadomestila za brezposelnost, saj poravnava ni enaka umiku tožbe kot procesnemu dejanju.
VDS sklep Psp 526/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 242. člen ZDSS-1 · 28. člen ZDSS-1 · 28. člen, odstavek 1 ZPP · 188. člen ZPP · 3. člen ZPP · 3. člen, odstavek 3 ZPP · 318. člen ZPP · 318. člen, odstavek 1 ZPP · 318. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 354. člen ZPP · 354. člen, odstavek 1 ZUP · 260. člen ZUP · 260. člen, odstavek 1 ZUP · 263. člen ZUP · 263. člen, odstavek 2 ZZZPB · 19. člen -
Sodišče je pritožbo zoper sodbo zavrglo kot nedovoljeno, ker sta stranki po vložitvi pritožbe sklenili sodno poravnavo, s čimer je pritožnica izgubila pravni interes za pritožbo.
VSK sklep I Cp 1156/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila tožba vložena o predmetu, o katerem je bila že prej sklenjena sodna poravnava, ki je zavezovala tudi pravnega naslednika izbrisane družbe.
VSL sklep I Cp 709/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila škoda zaradi operacije, za katero je stranka vedela že ob sklenitvi poravnave, predvidljiva, zato je bila zajeta v poravnalni znesek.
VSL sodba I Cp 1833/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se za roke za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave uporabljajo določbe ZPP, ne pa določbe izvršilne zakonodaje (ZIZ).
VSM sklep II Cpg 253/2004 — Višje sodišče v Mariboru
-
Stranke v upravnem sporu niso mogle skleniti sodne poravnave o razveljavitvi odločbe, ki jo je organ izdal za varovanje javnega interesa, saj je takšno razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Sklep III Ips 33/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da ima podpisani zapisnik o sporazumu o terjatvah v izvršilnem postopku moč sodne poravnave.
VSL sklep in sodba I Cpg 1414/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bila glede iste terjatve med strankama že sklenjena sodna poravnava, kar izključuje pravni interes za ponovno pravdanje o istem predmetu.
VSK sklep I Cp 790/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi narave sodne poravnave kot sodne odločbe ni mogoče uveljavljati ugovora neizpolnitve po 122. členu ZOR.
VSL sklep II Cpg 1207/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila škoda zaradi nesreče z izplačilom zneska po sklenjeni poravnavi v celoti likvidirana, kar je preprečilo nadaljnje uveljavljanje odškodninskega zahtevka v pravdnem postopku.
Sodba II Ips 574/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da predloga za poravnavo ni mogoče uporabiti kot dokaz za obstoj koristi oziroma priznavanje obveznosti tožene stranke glede dobavljene energije.
VSL sklep I Cpg 1129/1999 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sodne poravnave, ker tožnik ni pravilno opredelil tožbenega zahtevka glede na uveljavljane razloge (ničnost vs. razveljavitev).
VSL sodba I Cp 1914/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati, da bi po sklenitvi sodne poravnave nastala nova škoda, ki je ob sklenitvi poravnave ni bilo mogoče predvideti.
VSL sodba II Cp 640/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je uveljavljala, da je bila med strankama že sklenjena sodna poravnava, ki je zajela predmet tožbe, kar naj bi predstavljalo procesno oviro za nadaljnje odločanje.
VSL sklep I Cp 1679/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniki so neuspešno izpodbijali sodno poravnavo s trditvijo, da so jo podpisali pod pritiskom in v stanju, ko niso razumeli pomena svojih dejanj.
Sodba II Ips 145/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretni sodni poravnavi terjatev iz naslova vlaganj v skupno premoženje ni bila dovolj konkretizirana, da bi se lahko štela za ugotovljeno terjatev.
Sodba in sklep II Ips 539/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da je bila o predmetu pravde že predhodno sklenjena sodna poravnava, kar izključuje ponovno vsebinsko odločanje.
Sklep II Ips 281/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi sklenjene sodne poravnave, ki natančno precizira obveznosti, ni mogoče več uporabiti določb o razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve (124. člen ZOR), saj je sodna poravnava izvršilni naslov.
Sodba II Ips 534/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se tožnika nista mogla utemeljeno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje, saj sta vedela, da so bile sporne parcele predmet prejšnje sodne poravnave, zato nista bila v dobri veri.
Sodba in sklep II Ips 408/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodna poravnava se šteje za pravni posel v smislu 5. člena ZDen, zato je njen sklenitelj lahko upravičenec do denacionalizacije, če je bila poravnava sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače.
Sklep II Ips 711/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj omemba kreditne pogodbe v zapisniku o sporazumu ne pomeni, da je pogodba postala del izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 640/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo v delu, kjer je tožnik zahteval izpolnitev obveznosti iz že sklenjene sodne poravnave, zavrglo, saj sodna poravnava že predstavlja izvršilni naslov.
VSL sklep I Cp 287/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je po sklenjeni poravnavi mogoče zahtevati odškodnino za škodo, ki je bila v času poravnave nepredvidljiva.
VSL sodba II Cp 835/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožba zoper sodno poravnavo ni dopustna, ker ima ta učinek pravnomočne sodne odločbe, zato je bila pritožba zoper njo pravilno zavržena.
VSL sklep II Cp 1723/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da če je poravnava neveljavna zaradi napake volje, je irelevantno sklicevanje na čezmerno prikrajšanje, saj slednje po 1094. členu ZOR ne more biti samostojen razlog za razveljavitev poravnave.
VSL sodba II Cp 1106/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo neobstoj poravnave, ker je bila ta sklenjena s strani pooblaščenca, ki za to ni imel pooblastila, stranke pa sporazuma niso odobrile.
VSK sodba Cp 359/93 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru sodišče ni dopustilo valorizacije terjatve, ki je bila že predmet sodne poravnave, saj je bila s tem dosežena dokončna poravnava medsebojnih obveznosti.
Sodba II Ips 10/93 — Vrhovno sodišče