sodna poravnava kot izvršilni naslov
Sentenca
Sodna poravnava je izvršilni naslov, ki ima v izvršilnem postopku enako pravno moč kot sodna odločba (17. člen ZIZ). Dokler ni pravnomočno razveljavljena, veže stranke in sodišče, zato je izvršilno sodišče dolžno na njeni podlagi dovoliti in opraviti izvršbo. Sodišče pri tem ne presoja pravilnosti vsebine poravnave, temveč zgolj njen obstoj in izvršljivost.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo zaradi domnevnega pomanjkanja pravnega interesa, ker je terjatev že bila predmet sodne poravnave, vendar je pritožbeno sodišče odločitev razveljavilo zaradi procesnih napak pri ugotavljanju obsega zahtevka.
VSL Sklep I Cp 2206/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrnitvi izvršbe, ker je napačno presodilo, da sodna poravnava o izpraznitvi in izročitvi stanovanja ne predstavlja dopustnega izvršilnega naslova.
VSC Sklep I Ip 244/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Tožena stranka je neuspešno ugovarjala, da tožeča stranka ne more vložiti dajatvene tožbe, ker že razpolaga s sodno poravnavo, saj je sodišče presodilo, da je bila s poravnavo določena zapadlost, ki je omogočila zahtevo za izpolnitev.
VSL Sodba I Cp 486/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo predlog za izvršbo, ker vsebina sodne poravnave ni omogočala neposredne prisilne izvršbe prodaje nepremičnine zaradi pomanjkljivo opredeljenih zavez strank.
VSL sklep III Ip 3570/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo trditev, da je bil znesek v sodni poravnavi mišljen kot neto znesek, saj iz zapisa poravnave takšna razlika ni izhajala.
VSL sklep III Ip 891/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zavrnilo predlog za izvršbo zaradi domnevnega pomanjkanja aktivne legitimacije upnice, čeprav je bila ta kot upravičenka do preživninskih izdatkov izrecno navedena v sodni poravnavi, sklenjeni v pravdnem postopku.
VSK sklep II Cp 1367/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila izvršba na podlagi sodne poravnave dovoljena brez posebnega potrdila o izvršljivosti, saj sta bila obveznost in zapadlost razvidna iz samega zapisnika.
VSK sklep II Cp 1781/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da izvršilni postopek ni nujen za vknjižbo pravic na podlagi sodne poravnave, če ta že vsebuje vknjižbeno klavzulo, saj se v takem primeru ne nadomešča volja zavezanca, temveč se izvaja neposredna podlaga za vpis.
VSL sklep I Cp 660/94 — Višje sodišče v Ljubljani