sodna poravnava v nepravdnem postopku
Sentenca
Sodna poravnava v nepravdnem postopku zavezuje udeležence in sodišče le, če je bila sklenjena v skladu s prisilnimi predpisi, ki urejajo vsebino in način ureditve določenega razmerja. V postopku za ureditev meje poravnava, ki meje ne določi po predpisanem postopku in na način, ki ga določa zakon (npr. brez upoštevanja katastrskih podatkov in naravnih mej v skladu z ZNP), ne more veljavno urediti meje niti pravnih razmerij med udeleženci.
Iz posameznih sodb
-
Udeleženci so se v sodni poravnavi dogovorili o kriteriju delitve skupnih stroškov postopka glede na dolžino meje, kar je sodišče pri izdaji sklepa o stroških v celoti upoštevalo.
VSL Sklep II Cp 1645/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji, ali listina iz preteklosti predstavlja sodno poravnavo, ugotavljati tudi način njenega izpolnjevanja od časa sklenitve do vložitve predloga, če je bila volja strank nejasna.
VSL Sklep I Cp 1972/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo predlog za obnovo meje, ker je bila meja med parcelama že pravnomočno urejena s sodno poravnavo, kar izključuje ponovno meritorno odločanje.
VSL sklep I Cp 3023/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila meja med spornimi nepremičninami že pravnomočno urejena s sodno poravnavo, v kateri je bilo izrecno priznano lastništvo toženca, zato tožnika nista mogla uspeti z ugotovitveno tožbo na solastnino.
Sodba II Ips 193/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor strank, da meja poteka 'po mapi', sklenjen na naroku na sodišču, ne ustreza zakonskim zahtevam za ureditev meje v nepravdnem postopku.
Sodba II Ips 181/94 — Vrhovno sodišče