sodna ureditev meje
Sentenca
Pri sodni ureditvi meje sodišče primarno odloča na podlagi močnejše pravice. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, sodišče meje na podlagi močnejše pravice ne more urediti brez soglasja vseh udeležencev (77. člen SPZ). V primeru odsotnosti soglasja ali nedokazane močnejše pravice sodišče mejo uredi po zadnji mirni posesti, oziroma če te ni mogoče ugotoviti, po pravični oceni.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o cestah (ZCes-2)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Pravilnik o vodenju podatkov kat…)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
- Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče ni moglo urediti meje po kriteriju zadnje mirne posesti, ker so udeleženci sporni prostor uporabljali skupaj in nihče ni nikogar izključeval iz posesti.
VSL Sklep I Cp 799/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ureditvi meje, ker sodišče prve stopnje meje ni označilo s trajnimi mejnimi znamenji na naroku na kraju samem.
VSL Sklep II Cp 1551/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo uporabo kriterija močnejše pravice v primeru meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrom (javno cesto), kjer se kot najverjetnejša meja upošteva katastrska meja.
VSL Sklep II Cp 549/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Pravilnik o vodenju podatkov kat… · 32. člen Pravilnik o vodenju podatkov kat… · 32. člen, odstavek 1 SPZ · 77. člen SPZ · 77. člen, odstavek 1 ZCes-2 · 2. člen ZCes-2 · 2. člen, odstavek 1 ZCes-2 · 2. člen, odstavek 1, točka 14 ZCes-2 · 2. člen, odstavek 1, točka 6 ZNP-1 · 42. člen ZPP · 328. člen ZPP · 328. člen, odstavek 1 ZPP · 328. člen, odstavek 2 -
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da je pri meji med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem ureditev po katastrskem stanju edina možna, zato ugotavljanje vrednosti spornega prostora ni potrebno.
VSL Sklep I Cp 629/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno uporabilo kriterij močnejše pravice, ker ni upoštevalo pravnih omejitev priposestvovanja v času družbene lastnine.
VSL Sklep II Cp 1579/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da vsako zatrjevanje različnega poteka meje pri neprepoznavnosti meje predstavlja mejni spor, ne glede na velikost spornega prostora.
VSL Sklep II Cp 656/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen SPZ · 77. člen, odstavek 3 SPZ · 77. člen, odstavek 4 SPZ · 77. člen, odstavek 5 SPZ · 78. člen ZNP-1 · 170. člen ZNP-1 · 170. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 247. člen ZPP · 247. člen, odstavek 1 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 70. člen ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 6 -
Sodišče je v konkretnem primeru mejo uredilo na podlagi zadnje mirne posesti, pri čemer je kot relevantne mejne elemente upoštevalo obstoječe fizične oznake v naravi, kot so živa meja, drevesa in ograje.
VSK Sklep I Cp 542/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče določilo mejo med nepremičninami na podlagi elaborata sodnega izvedenca, pri čemer je upoštevalo obstoj delno urejenih točk, ki so bile predhodno določene v upravnem postopku.
VSM Sklep I Cp 112/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZKN · 59. člen ZKN · 59. člen, odstavek 8 ZPP · 286. člen ZPP · 338. člen ZPP · 338. člen, odstavek 1 ZPP · 338. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 6 ZPP · 353. člen ZPP · 366. člen -
Sodišče je v konkretni zadevi uporabilo kriterij močnejše pravice, ker je bila vrednost spornega mejnega prostora (67,28 EUR) nižja od zakonskega limita za spore majhne vrednosti.
VSL Sklep I Cp 214/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo ustni dogovor strank v upravnem postopku pred geodetsko upravo za civilnopravno pogodbo o izravnavi meje, čeprav za to ni bilo podanega soglasja vseh lastnikov in niso bili izpolnjeni pogoji po ZEN.
VSL Sklep II Cp 121/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predlog za ureditev meje je treba zavreči, če predlagatelj kljub opozorilu nasprotne stranke ne navede razlogov, iz katerih izhaja, da je meja med nepremičninami sporna.
VSL Sklep I Cp 11/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da presoja dopustnosti in načina izravnave parcele ni predmet postopka sodne ureditve meje.
VSL Sklep I Cp 517/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne more varovati zahtev strank izven okvirov postopka evidentiranja meje po ZEN, neuspeh v upravnem postopku pa stranki ne jemlje pravice do sodnega varstva.
UPRS Sodba II U 26/2019-46 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZEN · 39. člen -
Sodišče je pri ureditvi meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim (javno cesto) kot odločilni dokaz za potek meje upoštevalo podatke zemljiškega katastra.
VSL Sklep I Cp 2163/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
Sodišče mora ustaviti nepravdni postopek za ureditev meje, če ugotovi, da je predmet spora v resnici lastninska pravica na določenem delu nepremičnine, in zadevo odstopiti v reševanje po pravilih pravdnega postopka.
VSK Sklep I Cp 544/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da velikost spornega mejnega prostora sama po sebi ne spremeni narave mejnega spora v lastninski spor, ter da se pri pravnih osebah javnega prava posest tretjih oseb lahko razlaga kot oblika posredne posesti predlagatelja.
VSC Sklep Cp 390/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da vpis lastninske pravice na določeno osebo v zemljiško knjigo ne vpliva na ugotovitve o poteku meje in da za tak vpis ni potrebno soglasje sosedov.
VSL Sklep I Cp 563/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo domneve o skupni lastnini mejne ograje, ker je bilo ugotovljeno, da je ograjo izključno uporabljala in vzdrževala le ena stranka s svojimi pravnimi predniki.
VSL Sklep I Cp 639/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da katastrska ureditev meje ne izključuje možnosti sodne ureditve meje ali sodne ugotovitve lastninske pravice na delu zemljišča, ki je bil priposestvovan.
VSL Sodba I Cp 21/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uredilo mejo na podlagi močnejše pravice, ker je bila vrednost spornega zemljišča ocenjena na 100,00 EUR.
VSL Sklep II Cp 2139/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da materialnopravna pravila o določitvi meje iz Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ne izključujejo procesne nujnosti sodelovanja geodeta v nepravdnem postopku po ZNP.
VSL Sklep II Cp 1507/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za sodno ureditev meje vložena 26. 1. 2017, potem ko je bil poziv vročen 30. 12. 2016, kar pomeni, da je bila vložena znotraj predpisanega 30-dnevnega roka.
UPRS Sodba IV U 145/2017-10 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče mejo določilo na podlagi priposestvovane lastninske pravice (20 cm pas zemljišča ob ograji) zaradi dvajsetletne dobroverne lastniške posesti nasprotnih udeležencev.
VSL Sklep I Cp 2469/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo predlog, ker predlagateljica ni pravilno opredelila vseh lastnikov sosednjih parcel, katerih meja je bila predmet ureditve.
VSL Sklep I Cp 1190/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZNP · 132. člen -
Sodišče je napačno zavrglo predlog zgolj zato, ker predlagatelj še ni bil vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, čeprav je izkazal pravni interes kot dedič v zapuščinskem postopku.
VSL Sklep I Cp 888/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da predlagatelj ni dolžan samostojno preverjati izvenknjižnih prenosov lastništva, če so v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga še vedno vpisani prejšnji lastniki.
VSL Sklep I Cp 1056/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo postopek, ker se ni opredelilo do dokazov o močnejši pravici, kar je povzročilo nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede dobroverne posesti.
VSL Sklep I Cp 950/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za ureditev meje, ker je bila meja med strankami že urejena s pravnomočno in dokončno upravno odločbo geodetske uprave, v kateri so stranke sodelovale.
VSL Sklep II Cp 393/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj najdba mejnika brez drugih dokazov o dejanskem uživanju nepremičnin ne zadostuje za potrditev zadnje mirne posesti.
VSL Sklep I Cp 1736/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi meje med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem potrdilo veljavnost ureditve v mejah dopustnih katastrskih odstopanj in elaborat izvedenca geodetske stroke določilo kot sestavni del izreka.
VSL Sklep II Cp 230/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ureditvi meje upoštevalo uspešno dokazano dobroverno lastniško posest na spornem prostoru, ki je trajala več kot 27 let (od leta 1988 do 2015).
VSL Sklep I Cp 2997/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni kršilo procesnih pravil, ker udeležencem ni vročilo elaborata, saj ta ni bil podlaga za odločitev o poteku meje.
VSL sklep I Cp 2789/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ustavilo nepravdni postopek, ker je predlagatelj uveljavljal lastninsko pravico na celotni parceli na podlagi kupnine, kar presega okvir mejnega spora.
VSL sklep II Cp 3318/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila meja med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem določena na podlagi katastrskega stanja, ker ni bilo mogoče izkazati močnejše pravice ali napake v katastrskih evidencah.
VSL sklep II Cp 2256/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v tej zadevi ni pravilno obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca kmetijsko-gozdarske stroke in se ni opredelilo do navedb strank glede metode določitve vrednosti spornega zemljišča.
VSL sklep II Cp 2338/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je vseboval dve nasprotujoči si skici zamejničenja brez ustrezne obrazložitve, kar onemogoča preizkus sodne odločbe.
VSL sklep I Cp 2637/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravdni postopek za ureditev meje ustavilo in napotilo stranke na pravdo, ker je ugotovilo, da je dejanski predmet spora lastninska pravica na spornem delu zemljišča.
VSL sklep II Cp 2810/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da katastrska meja ni odločilna okoliščina, če meja ni bila predhodno dokončno urejena v katastrskem postopku.
VSL sklep I Cp 2005/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru udeleženca nista uspela dokazati izvrševanja posestnih dejanj na spornem svetu, zato sodišče ni moglo urediti meje po zadnji mirni posesti.
VSL sklep I Cp 272/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru mejo uredilo le glede parcel, ki so bile zajete v predlogu za sodno ureditev meje, medtem ko je za parcele, ki niso bile vključene v predlog, obveljalo stanje iz geodetskega elaborata.
VSL sklep I Cp 2956/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru mejo določilo po kriteriju zadnje mirne posesti, ker predlagateljema ni uspelo dokazati močnejše pravice na spornem mejnem prostoru.
VSL sklep I Cp 2537/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri določitvi meje ni mogoče govoriti o krivdi predlagatelja za sprožitev postopka, če udeleženci meje niso mogli urediti v upravnem postopku, zato se skupni stroški delijo sorazmerno z dolžino meja udeležencev.
VSL sklep II Cp 3105/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče pri ureditvi meje zemljišča, ki ima status javnega dobra, izhajalo iz katastrskih podatkov kot podlage za močnejšo pravico.
VSL sklep I Cp 2560/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme zavrniti predloga za ureditev meje, če je meja sporna, temveč je dolžno izvesti postopek in mejo urediti po kriterijih iz 77. člena SPZ.
VSL sklep II Cp 2839/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zakonska domneva o močnejši pravici razporeja zgolj trditveno in dokazno breme; če domneva ni vzpostavljena, to ni ovira za ureditev meje na podlagi močnejše pravice, vendar mora stranka, ki se nanjo sklicuje, nositi dokazno breme.
VSM sklep I Cp 1443/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen SPZ · 77. člen, odstavek 1 SPZ · 77. člen, odstavek 2 SPZ · 77. člen, odstavek 3 SPZ · 77. člen, odstavek 4 ZBPP · 11. člen ZBPP · 11. člen, odstavek 2 ZBPP · 44. člen ZBPP · 46. člen ZBPP · 46. člen, odstavek 3 ZEN · 20. člen ZPP · 212. člen ZPP · 213. člen ZPP · 286.b člen -
V konkretnem primeru predlagatelj ni uspel izpodbiti domneve o močnejši pravici po dokončno urejeni meji, saj ni zatrjeval pridobitve lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.
VSL sklep I Cp 3424/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru, da je upravna odločba o meji postala dokončna po uvedbi sodnega postopka, vendar pred koncem glavne obravnave, mora udeleženec, ki domnevo izpodbija, nositi trditveno in dokazno breme za ovržbo domneve močnejše pravice.
VSL sklep II Cp 3014/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru mejo uredilo po zadnji mirni posesti, ker vrednost spornega mejnega prostora presega limit za spor majhne vrednosti, nasprotni udeleženci pa niso podali soglasja za ureditev po močnejši pravici.
VSL sklep II Cp 2284/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za sodno ureditev meje, ker je ugotovilo, da spor ne zadeva poteka same meje, temveč vprašanje obsega in površine parcele v okviru predlagane parcelacije.
VSL sklep I Cp 1644/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče uredilo mejo med zemljiščem v zasebni lasti in javnim dobrom na podlagi močnejše pravice, pri čemer se je oprlo na ugotovitve geodetskega izvedenca o poteku meje po katastrskih podatkih.
VSC sklep Cp 47/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je mejo določilo po dejanskem uživanju, ker izvedensko mnenje ni moglo zanesljivo potrditi katastrske meje zaradi dopustnega odstopanja meritev v višini ± 2,5 m.
VSL sklep I Cp 70/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretni zadevi mejo določilo po zadnji mirni posesti, ker udeleženci niso bili soglasni za ureditev po močnejši pravici, vrednost spornega zemljišča pa je presegala zakonski prag.
VSL sklep II Cp 3038/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je izdelava elaborata nujna za realizacijo sklepa o ureditvi meje in vpis v zemljiški kataster, zato ne gre za strošek, ki bi ga nosila le stranka, ki je vpis predlagala.
VSL sklep I Cp 1754/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi meje upoštevalo pravnomočno sodbo iz prejšnjega pravdnega postopka, v katerem je bila zavrnjena trditev o priposestvovanju spornega dela zemljišča.
VSC sklep Cp 63/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno uporabilo merilo pravične ocene, saj predhodno ni izčrpalo ugotavljanja zadnje mirne posesti spornih zemljišč.
VSL sklep II Cp 75/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
Sodišče mora v sklepu o ureditvi meje obvezno ugotoviti vrednost spornega mejnega prostora, saj ta predstavlja procesno predpostavko za izbiro kriterija ureditve meje.
VSL sklep II Cp 2761/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dokončna odločba o evidentiranju urejene meje v katastru ne pomeni nujno urejenega lastništva, zato je mogoče v sodnem postopku ponovno odpirati vprašanja lastninske pravice na mejnem prostoru.
VSK sklep I Cp 469/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da velikost spornega vmesnega prostora ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali lastninski spor.
VSL sklep I Cp 2181/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil spor o meji povezan z vprašanjem zakonitosti izvedene parcelacije in vpliva vrisanih parcelnih mej na dejansko stanje meje med nepremičninama.
VSL sklep I Cp 236/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker je ugotovilo, da sporna površina obsega celotno parcelo, kar predstavlja lastninski spor, ki presega okvir nepravdnega postopka za ureditev meje.
VSL sklep II Cp 4763/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme zavreči predloga za ureditev meje zgolj na podlagi ugotovitve, da je bila meja že določena v katastrskem postopku, saj mora v nepravdnem postopku presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za ureditev meje po merilih iz 77. člena SPZ.
VSL sklep I Cp 4951/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je mejo določilo po kriteriju pravične ocene, ker nihče od udeležencev ni izkazal močnejše pravice ali zadnje mirne posesti, pri čemer je mejo potegnilo v ravni liniji vzporedno s stanovanjskimi objekti.
VSL sklep II Cp 3858/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pri uporabi domneve o močnejši pravici na podlagi katastrskega postopka ne preverja zakonitosti samega postopka parcelacije, temveč le dejstvo dokončne ureditve meje pred pristojnim organom.
VSL sklep II Cp 448/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni zadostno pojasnilo, zakaj šteje poravnavo iz leta 1980 za ključni dokaz o močnejši pravici, niti ni izvedlo predlaganih dokazov za razjasnitev poteka meje.
VSL sklep I Cp 3290/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je točko meje evidentiralo kot delno urejeno, ker v postopku ni sodeloval upravljalec sosednje parcele, vendar je bila meja med udeleženci postopka pravno veljavno določena.
VSL sklep II Cp 1645/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga, ker dokončnost meje v katastrskem postopku ne preprečuje vsebinske obravnave v sodnem postopku ureditve meje.
VSL sklep I Cp 1454/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker izrek ni bil dovolj določen glede posameznih sklopov spornega mejnega prostora in ni vseboval ustreznih izmeritvenih podatkov, potrebnih za katastrsko evidentiranje.
VSK sklep Cp 1160/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče mejo določilo na podlagi dokazane močnejše pravice, ki jo je predlagatelj utemeljil s priposestvovanjem spornega mejnega prostora.
VSK sklep Cp 1178/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora v izreku sklepa o ureditvi meje obvezno navesti ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora, saj je od te vrednosti odvisna procesna možnost uveljavljanja močnejše pravice v pravdnem postopku.
VSK sklep Cp 1268/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razjasnilo, da razveljavitev določb ZNP z uveljavitvijo SPZ (273. člen) omogoča sodno ureditev meje ne glede na predhodno upravno ureditev.
VSL sklep I Cp 1772/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da način in obseg posesti s prostorskega vidika ni omogočal določitve meje po kriteriju zadnje mirne posesti, zato je mejo določilo po pravični oceni.
VSK sklep Cp 748/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je postopek ureditve meje med nepremičninami v lasti iste osebe nedopusten, saj ni mogoče vzpostaviti spora o močnejši pravici.
VSK sklep Cp 842/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo kriterij zadnje mirne posesti, ker je bila ena od parcel javno dobro, na katerem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.
VSL sklep II Cp 2100/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga, ker je napačno štelo, da mora predlagatelj predhodno dokazati neuspešen upravni postopek za ureditev meje.
VSL sklep I Cp 914/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga, ker je ugotovilo, da je meja med parcelami zaradi odsotnosti mejnikov in nesoglasij med strankami sporna, kar utemeljuje sodno pristojnost po določbah 14. poglavja ZNP.
VSL sklep II Cp 2027/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da določitev posestnih mej s parcelacijo pred uveljavitvijo Zakona o zemljiškem katastru ne izključuje kasnejše sodne ureditve meje.
VSL sklep I Cp 258/95 — Višje sodišče v Ljubljani