sodniška imuniteta
Sentenca
Sodniška imuniteta (134. člen URS) predstavlja absolutno oviro za uveljavljanje neposredne odškodninske odgovornosti nosilca sodniške funkcije za mnenje, izraženo pri odločanju na sodišču. Ta imuniteta zajema celoto procesnih in materialnopravnih odločitev, ki vodijo do končnega rezultata v sodnem postopku, in izključuje možnost tožbe zoper sodnika v zvezi z njegovim delom pri sojenju.
Iz posameznih sodb
-
Določbe poslovnika, ki urejajo odločanje o imuniteti poslanca, se ne smejo uporabljati za sodnike, ker Ustava za sodnike določa strožji režim imunitetnega varstva.
Pravna podlaga: PoDZ-1 · 203. člen PoDZ-1 · 204. člen PoDZ-1 · 205. člen PoDZ-1 · 206. člen PoDZ-1 · 207. člen PoDZ-1 · 208. člen PoDZ-1 · 209. člen PoDZ-1 · 210. člen PoDZ-1 · 211. člen PoDZ-1 · 212. člen PoDZ-1 · 213. člen PoDZ-1 · 214. člen URS · 134. člen, odstavek 2 URS · 83. člen, odstavek 2 URS · 94. člen ZUstS · 21. člen -
Sklep Državnega zbora o dovolitvi kazenskega postopka zoper sodnika ni posamičen akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj z njim ni odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
-
Materialna imuniteta ne zajema celote procesnih odločitev v postopku, temveč le mnenja in glasove pri vsebinskem odločanju o zadevi, saj bi sicer sodniki uživali neodgovornost za nezakonita dejanja pri vodenju postopka.
VSL sklep II Kp 1421/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi imunitete zavrglo tožbo, naperjeno neposredno zoper sodnico zaradi njenega dela v izvršilnem postopku.
VSL sklep II Cp 3736/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da subsidiarni tožilec pri pregonu sodnika ni izenačen z državnim tožilcem, zato mora sodišče v takšnem primeru samo zahtevati dovoljenje za začetek kazenskega postopka.