sodno varstvo posesti
Sentenca
Sodno varstvo posesti (33. člen SPZ) je omejeno na presojo zadnjega stanja posesti in samega dejanja motenja. Sodišče pri odločanju ne upošteva pravice do posesti ali dobrovernosti posestnika, temveč zgolj objektivno dejstvo, ali je tožena stranka v konkretnem časovnem okviru izvedla dejanje, ki pomeni motenje posesti tožeče stranke. Pretekla ravnanja toženca niso pravno odločilna za presojo utemeljenosti zahtevka v tekočem postopku.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Energetski zakon (EZ-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v…)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik o opravljanju službe i…)
- Pravilnik o gradbiščih (Pravilnik o gradbiščih)
Iz posameznih sodb
-
V predmetni zadevi je sodišče poudarilo, da za odločitev o motenju posesti električnega priključka ni pomembno, ali je toženec motil posest v preteklosti, temveč le, ali je dokazano konkretno dejanje motenja v obravnavanem primeru.
VSM Sklep II Cp 63/2026 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je štelo, da je tožnik posest opustil, ko je po razpadu skupnosti prostovoljno zapustil stanovanje in v daljšem obdobju ni poskušal vzpostaviti dejanske oblasti nad njim, temveč je za vstop v prostor prosil za dovoljenje.
VSL Sklep II Cp 309/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo zadnjega posestnega stanja, ker ni raziskalo dejanskega izvrševanja služnosti poti s strani tožnikov.
VSM Sklep I Cp 999/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za motenje posesti, ker je ocenilo, da enkratno zaparkiranje vozila na parkirnem mestu za 15 ur ne dosega potrebne stopnje resnosti za sodno varstvo, saj bi bilo spor mogoče rešiti z razumno komunikacijo.
VSL Sklep I Cp 2179/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je kot motenje posesti opredelilo tako aktivno odstopitev od pogodbe o dobavi elektrike kot tudi opustitev sklenitve nove pogodbe, kar je tožnikom onemogočilo rabo stanovanjske hiše.
VSL Sklep II Cp 1727/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugotavljanje vsebine pogodbenih razmerij v postopku zaradi motenja posesti predstavlja dejansko vprašanje, ki ne more prevladati nad varstvom zadnjega posestnega stanja.
VSC Sklep Cp 232/2025 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Vprašljiva je bila aktivna legitimacija tožnika glede lestve in narava zahtevka za vzpostavitev video-nadzornega sistema.
VSL Sklep I Cp 1992/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali je toženec s svojimi ravnanji dejansko motil posest tožnice v zvezi z dotokom tople vode v stanovanje.
VSL Sklep II Cp 1408/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri motenju soposesti stanovanja naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja z izročitvijo ključev in obveznostjo obveščanja o terminu uporabe, saj je bila soposest predhodno utemeljena na dogovorjenem obveščanju.
VSL Sklep II Cp 852/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniku ni uspelo dokazati, da je z ravnanjem toženke prišlo do dejanskega motenja posesti, saj je tožnik na stanovanju izvrševal posredno posest, ravnanje toženke pa zanj ni pomenilo bistvene ovire.
VSL Sklep I Cp 657/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da geografska opredelitev dela parcele v izreku ni bila pomanjkljiva, saj je bila obveznost odstranitve ovir (stebričkov in verig) za toženo stranko dovolj jasno določljiva.
VSL Sklep II Cp 801/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik s tožbo zaradi motenja posesti ne more uspeti zoper tretjo osebo, ki ni niti motilec niti naročnik motenja, zato določbe ZPP o vstopu pridobitelja stvari v pravdo (190. člen ZPP) v takšnem primeru niso uporabljive.
VSL Sklep I Cp 343/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Večmesečno neovirano parkiranje na določenem mestu ustreza standardu pravno varovane mirne posesti, če je bilo navzven vidno in je temeljilo na soglasju motilca.
VSL Sklep I Cp 326/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se o sporu glede pravice izvrševanja stvarne služnosti (219. člen SPZ) odloča v posebni pravdi, ne v postopku zaradi motenja posesti.
VSL Sklep II Cp 220/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka bi morala za uspeh v postopku dokazati, da je imela za odstranitev betonskih kock na tuji posesti podlago v zakonu ali pravnem naslovu.
VSL Sklep II Cp 1599/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnica v trenutku domnevnega motenja ni več imela posesti (električne energije), saj je bila ta prekinjena že predhodno s strani distributerja.
VSL Sklep II Cp 1841/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožnik ni dokazal posesti pred motenjem in ker je bila tožba vložena po preteku roka od trenutka, ko je izvedel za motilno ravnanje.
VSC Sklep Cp 346/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil moten v soposesti, ker je svojo posest na nepremičnini (farmi piščancev) opustil prostovoljno, kar je bilo dokazano s pisno izjavo o izročitvi članstva in članskega deleža.
VSC Sklep Cp 187/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Oviranje ali onemogočanje dostopa do poslovnih prostorov, ki ga izvaja lastnik nepremičnine, predstavlja pravno upoštevno motenje posesti, ki uživa sodno varstvo.
VSL Sklep I Cp 1385/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odklop električne energije s strani subjekta, ki nima položaja sistemskega operaterja, predstavlja nezakonito motilno dejanje, saj posega v pravico končnega odjemalca do oskrbe z energijo.
VSL Sklep I Cp 515/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo posestno varstvo, ker bi ugoditev tožniku (vrnitev ključev in dostopa do hiše) neposredno kršila veljavni ukrep prepovedi približevanja toženki, izdan v nepravdnem postopku po ZPND.
VSL Sklep II Cp 1179/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pravno nepomemben dvom o pravni upravičenosti tožnice do spornih parcel, saj je v motenjskih sporih odločilna le zadnja mirna posest.
VSL Sklep I Cp 260/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila posest motena z odklopom električne energije v poslovnih prostorih, kar je pomenilo spremembo dotedanjega načina uporabe prostorov.
VSL Sklep II Cp 751/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odločilo, da je odklop električne energije končnemu uporabniku brez ustrezne zakonske podlage protipravno ravnanje, ki predstavlja motenje posesti.
VSL Sklep I Cp 516/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za vzpostavitev posestnega stanja, ker bi izpolnitev zahtevka neposredno kršila toženkino ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja in zasebnosti.
VSL Sklep I Cp 506/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno obrazložiti odločilna dejstva glede pravočasnosti tožbe, še posebej če pravočasnost med strankami ni bila sporna.
VSK Sklep I Cp 131/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do posestnega varstva, ker je bilo motilno dejanje (deložacija) izvedeno v okviru izvršilnega postopka na podlagi pravnomočnih sklepov izvršilnega sodišča.
VSL Sklep II Cp 1464/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za motenje posesti je bil zavrnjen, ker tožnica ni izkazala statusa posestnice zemljišča, na katerem naj bi do motenja prišlo.
VSL Sklep I Cp 1257/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v posesornih sporih ugotovitveni zahtevki niso potrebni, razen če bi brez njih dajatveni ali prepovedni zahtevek ostal nedoločen.
VSL Sklep II Cp 1333/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožnik kljub pozivu sodišča ni dovolj določno opredelil motilnega dejanja, kar je onemogočalo objektivno in izvršljivo sodno odločitev.
VSL Sklep I Cp 2060/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bilo posestno varstvo utemeljeno, ker je bil poseg v posest nepremičnine samovoljen in protipraven, posledice posega pa so na nepremičnini ostale tudi po končanih gradbenih delih.
VSL Sklep I Cp 171/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za motenje posesti z odklopom objekta iz električnega omrežja, kar zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
VSL Sklep I Cp 802/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: EZ-1 · 78. člen EZ-1 · 78. člen, odstavek 1 EZ-1 · 82. člen EZ-1 · 82. člen, odstavek 1 EZ-1 · 82. člen, odstavek 3 SPZ · 33. člen SPZ · 33. člen, odstavek 1 SPZ · 33. člen, odstavek 3 ZIZ · 277. člen ZIZ · 277. člen, odstavek 1 ZIZ · 278. člen ZOEE · 21. člen ZOEE · 21. člen, odstavek 1 ZOEE · 23. člen ZOEE · 23. člen, odstavek 1 ZOEE · 69. člen ZOEE · 69. člen, odstavek 1 ZOEE · 69. člen, odstavek 3 ZOEE · 73. člen ZOEE · 73. člen, odstavek 1 ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 426. člen -
Sodišče je presodilo, da postavitev ovire (vrtnih vrat s ključavnico) v konkretnem primeru ni pomenila bistvene spremembe načina izvrševanja posesti, ki bi terjala sodno varstvo.
VSL Sklep II Cp 796/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev ovir (betonskih korit), ki onemogočajo uporabo poti v dotedanjem obsegu, predstavlja motenje posesti, ne glede na obstoj ali obseg morebitne predhodno dogovorjene služnostne pravice.
VSL Sklep I Cp 558/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da toženka z namestitvijo gostinske opreme na tujo nepremičnino ni imela pravne podlage za motenje posesti, tožničin ekonomski interes pa pri tem ni bil relevanten za odločitev.
VSM Sklep I Cp 130/2023 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 31. člen SPZ · 31. člen, odstavek 1 SPZ · 33. člen SPZ · 33. člen, odstavek 1 SPZ · 33. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 350. člen ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 366. člen ZPP · 424. člen ZPP · 426. člen ZPP · 8. člen ZTLR · 51. člen -
Sodišče je poudarilo, da tožbene navedbe o motenju posesti na konkretni parceli niso bile dovolj jasne, kar je terjalo razveljavitev sklepa v tem delu.
VSL Sklep II Cp 370/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev stebričkov na skupnem parkirišču, ki tožnici ne onemogoča parkiranja in manevriranja, predstavlja zgolj neznatno spremembo, ki ne dosega praga za pravno priznano motenje posesti.
VSL Sklep II Cp 228/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ima posestnik dejansko oblast nad nepremičnino že z razpolaganjem s ključi, ne glede na to, ali vseh prostorov dejansko ves čas uporablja.
VSL Sklep I Cp 1567/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj alternativne poti ne izključuje motenja posesti, saj je odločilno samovoljno spreminjanje dotedanjega načina izvrševanja posesti.
VSL Sklep II Cp 1952/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upravnik s samovoljnim odklopom električne energije zaradi spora o plačilu stroškov ne more izključiti posestnega varstva, saj takšen poseg nima podlage v zakonu.
VSL Sklep I Cp 1914/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je zahtevana vrnitev zabojnikov za smeti dovolj določljiva, saj je toženi stranki znano, kateri predmeti so predmet zahtevka, kljub pomanjkljivi specifikaciji v tožbi.
VSL Sklep II Cp 1247/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je poskušal razširiti zahtevek na dodatna drevesa po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka, zato je bila razširitev tožbe prepozna.
VSL Sklep I Cp 1665/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanja brez izročitve ključev tožnici opredelilo kot samovoljno in protipravno motilno dejanje.
VSL Sklep I Cp 1021/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v posestnem sporu vprašanje lastništva ali najemne pravice na zemljišču ni pravno odločilno, saj je predmet presoje izključno dejanska oblast nad stvarjo.
VSL Sklep I Cp 337/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj občinski odlok o kategorizaciji ceste ne spremeni statusa zemljišča v javno dobro, če ni bil sklenjen pravni posel ali izveden postopek razlastitve, zato lastnik zemljišča lahko uživa posestno varstvo tudi zoper uporabnike ceste.
VSL Sklep I Cp 618/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da je pri dokazni oceni bistvena prepričljivost in življenjska logičnost izpovedb prič, ter popravilo izrek sodbe z uporabo termina 'soposest', ki natančneje opredeljuje naravo posestnega varstva.
VSL Sklep II Cp 380/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je poudarilo, da pravica toženca do razpolaganja z električnim priključkom ne opravičuje samovoljnega odklopa električne energije, saj je za varstvo posesti odločilna zgolj dejanska posest tožnika v času motenja.
VSC Sklep Cp 42/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik posesti na spornem delu zemljišča več let ni izvrševal, medtem ko jo je tožena stranka izvrševala na način, ki je tožnikovo posest izključeval.
VSL Sklep I Cp 82/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže obstoj posesti pred motenjem, dejansko motenje, identiteto motilca ter samovoljnost in protipravnost ravnanja.
VSL Sklep IV Ip 149/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da ugotovitveni del zahtevka v motenjski tožbi ni odveč, saj dajatveni del zahtevka brez opisa ugotovljenega motenja ostane nedorečen.
VSL Sklep II Cp 105/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev škarpe, ki pri vožnji povzroča občutek utesnjenosti, ne predstavlja pravnorelevantne spremembe posestnega stanja, če je vožnja še vedno mogoča.
VSL Sklep I Cp 2089/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved motenja je bil zavrnjen, ker tožnik ni uspel dokazati zadnje mirne posesti na objektu, ki ga je toženec porušil.
VSL Sklep I Cp 1478/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo restitucijski zahtevek, ker toženec med pravdo ni bil več lastnik nepremičnine, zato mu ni mogoče naložiti posegov v tujo stvar za vzpostavitev prejšnjega stanja.
VSC Sklep Cp 390/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da puščanje ključa na notranji strani zaklenjenih vrat, ki onemogoča dostop do nepremičnine, predstavlja motilno ravnanje, pri čemer neznatno oviranje posesti, ki nima praktičnega pomena, ne uživa sodnega varstva.
VSL Sklep I Cp 982/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pravočasnost tožbe glede na trenutek seznanitve tožeče stranke z motilnim dejanjem, posredovanim prek SMS sporočila.
VSL Sklep I Cp 1347/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za vzpostavitev zadnjega mirnega posestnega stanja nepremičnine, ker tožnica v objektu ni bivala oziroma ni izkazala posestnega stanja, ki bi bilo predmet varstva.
VSM Sklep I Cp 602/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da posestnik v prostorih ne prebiva, ne pomeni opustitve posesti, če ima posestnik možnost samostojnega vstopa in razpolaga s ključem.
VSL Sklep I Cp 697/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali ima tožnica pravni interes za varstvo posesti pašnika v situaciji, ko je toženec trdil, da tožnica na njem nima več živine in s tem nima več ekonomskega interesa za pašo.
VSL Sklep II Cp 650/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji motenja posesti poti poudarilo, da je za utemeljenost zahtevka nujno dokazati dejansko izvrševanje posesti na konkretnem delu zemljišča pred nastankom motilnega ravnanja.
VSL Sklep II Cp 174/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja obstoj ali obseg pravice do stvarne služnosti, zato za odločitev ni pomembno, ali se posest izvršuje v skladu z vpisom v zemljiški knjigi.
VSM Sklep I Cp 231/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnica ni izkazala soposesti na spornih nepremičninah.
VSL Sklep II Cp 182/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru ponavljajočih se motilnih dejanj začne subjektivni rok teči od zadnjega motilnega dejanja.
VSL Sklep II Cp 2080/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da toženca nista imela zakonske podlage za poseg v tožničino posest, zato je bil njun poseg protipraven in je tožnica upravičena do posestnega varstva.
VSL Sklep I Cp 1695/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot pravno neupoštevne zavrnilo ugovore, da posestno varstvo ne gre tožnikoma zaradi črne gradnje, kršitev občinskih odlokov ali prepovedi toženca.
VSC Sklep Cp 405/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bilo za motilno dejanje spoznano postavljanje fizične ovire (verige) na vhod na dvorišče, s čimer je bila soposestniku onemogočena uporaba nepremičnine.
VSL Sklep I Cp 548/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je vprašanje pravice do posesti in dobrovernosti posestnika za presojo utemeljenosti zahtevanega posestnega varstva nepomembno.
VSL Sklep I Cp 1815/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v posestni pravdi ni bistveno, ali je tožnica presegla svoja pooblastila pri upravljanju stavbe, temveč zgolj to, ali je dejansko izvrševala posestna dejanja.
VSL Sklep I Cp 1292/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za sodno varstvo posesti ni bistveno, kje točno poteka meja ali kdo ima pravico do posesti, temveč zgolj dejstvo, da je bila posest z določenim ravnanjem (postavitev ovire) dejansko motena.
VSM Sklep I Cp 474/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da odselitev zaradi nevzdržnih razmer ne pomeni prostovoljne opustitve posesti, ter da posestno varstvo pripada tudi posestniku, ki ne izvaja vseh stanovanjskih potreb v polnem obsegu.
VSC Sklep Cp 315/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da lastništvo nepremičnin ni pravno relevantna okoliščina za odločanje o motenju posesti, saj so bila dejstva o posesti in motilnih ravnanjih med strankami nesporna.
VSC Sklep Cp 179/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Tožnik je uspel z zahtevkom za vrnitev premičnin, ker je izkazal pravno podlago za posest (reverz delodajalca) nad računalnikom in fotoaparatom.
VSL Sodba II Cp 44/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zamenjava ključavnice na vhodnih vratih, s katero je bil posestnik izključen iz uporabe stanovanja, predstavlja motilno ravnanje in ne zgolj bagatelno spremembo posestnega stanja.
VSL Sklep II Cp 204/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je zahtevek za vzpostavitev posesti postal neizvršljiv, ker je bila nepremičnina, na katero se je nanašalo motenje posesti, v celoti porušena in odstranjena.
VSL Sklep II Cp 107/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Motenje posesti se lahko kaže tudi v preprečevanju dostopa pooblaščenim strokovnjakom, ki bi odpravili okvaro na infrastrukturi za dobavo električne energije.
VSL Sklep I Cp 599/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je toženec neuspešno uveljavljal pravico do posesti na podlagi zakupne pogodbe, kar je v postopku zaradi motenja posesti pravno nerelevantno.
VSL Sklep I Cp 1926/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za varstvo posesti, ker bi tožnici omogočen vstop v stanovanje pomenil poseg v pravico do zasebnosti in osebne varnosti toženca in otroka, ki sta na podlagi odločbe po ZPND pridobila pravico do izključne posesti.
VSL Sklep I Cp 1734/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za varstvo posesti, ker je ugotovilo, da sporno zemljišče predstavlja javno pot, na kateri ni mogoče pridobiti posesti, ki bi uživala sodno varstvo.
VSM Sklep I Cp 930/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je sodišče naložilo vzpostavitev zadnjega mirnega posestnega stanja z odstranitvijo predmetov (lesene deske) in popravilom poškodovane ograje, ki sta predstavljala samovoljen poseg v posest solastnikov.
VSM Sklep I Cp 364/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 131. člen SPZ · 24. člen SPZ · 25. člen SPZ · 26. člen SPZ · 27. člen SPZ · 28. člen SPZ · 29. člen SPZ · 30. člen SPZ · 31. člen SPZ · 32. člen SPZ · 33. člen SPZ · 33. člen, odstavek 1 SPZ · 34. člen SPZ · 35. člen SPZ · 36. člen ZPP · 182. člen ZPP · 182. člen, odstavek 2 ZPP · 426. člen -
Ravnanje, ki je tožencu naloženo s pravnomočno sodno odločbo, v razmerju do posesti tožnikov ni mogoče šteti za nedopustno oziroma motilno dejanje.
VSK Sklep I Cp 166/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora pri presoji motenja posesti upoštevati ugovore o prenehanju pravnega temelja za posest (npr. najemne pogodbe), saj ti vplivajo na obstoj pravnega interesa za varstvo posesti.
VSC Sklep Cp 44/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo posestno varstvo na javni cesti, ker gre za javno dobro, kjer zaradi splošne dostopnosti posestno varstvo posameznika ni mogoče.
VSL Sklep I Cp 2103/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za presojo motenja je odločilno stanje posesti neposredno pred motilnim ravnanjem.
VSL Sklep I Cp 2195/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da nalog za zagotovitev neoviranega dostopa prek garažnega boksa ne pomeni prepovedi njegove uporabe za parkiranje, temveč le obveznost zagotovitve prostega prehoda.
VSL Sklep II Cp 2559/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo motenje posesti stanovanja v kontekstu zamenjave ključavnice med nekdanjima partnerjema v zunajzakonski skupnosti.
VSL Sklep II Cp 2299/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožbeni zahtevek za izročitev ključev ni utemeljen, če tožnica v postopku zaradi motenja posesti ni izkazala povezave med zatrjevanim motenjem in zahtevano obliko varstva.
VSL Sklep II Cp 2189/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče naložilo odstranitev fizičnih ovir (količki in veriga), da se tožnici omogoči neoviran dostop do objekta, ki ga je imela pred motenjem.
VSL Sklep II Cp 1399/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da onemogočanje dostopa do nepremičnine s postavitvijo ovir na dovozni poti ne predstavlja neznatnega posega, zato je sodno varstvo utemeljeno.
VSL Sklep I Cp 1366/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izvršba za izpraznitev nepremičnine, ki se izvaja zoper osebe v dejanski oblasti dolžnika, ne predstavlja nedopustnega motenja posesti, četudi te osebe niso izrecno navedene v sklepu o izvršbi.
VSL Sklep I Cp 1409/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval varstvo posesti zaradi odklopa električne energije na nepremičnini.
VSL Sklep II Cp 1932/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je neuspešno uveljavljala ekonomski interes kot opravičilo za poseg v posest, saj sodišče pri motenju posesti presoja le dejansko oblast, ne pa ekonomskih motivov strank.
VSL Sklep I Cp 1059/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo motenjsko tožbo, ker je bil odvzem posesti izveden v okviru izvršilnega postopka na podlagi sodne poravnave, kar pomeni, da dejanje ni bilo samovoljno in protipravno.
VSL Sklep I Cp 1280/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V motenjski pravdi ni dopustna kumulacija zahtevkov, zato se v tem postopku ne sme obravnavati tožbeni zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice.
VSL Sklep II Cp 510/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja, ker so bili betonski temelji in nosilci v naravi že odstranjeni s strani tretjega, zaradi česar vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča.
VSK Sklep I Cp 154/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik v posestni pravdi lahko zahteva le odstranitev motečega objekta, ne pa njegove prestavitve, saj nadaljnja usoda objekta po odstranitvi ni predmet sodnega varstva.
VSL Sklep I Cp 2774/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da premestitev pohištva znotraj stanovanja, ki ne onemogoča uporabe prostorov, ne predstavlja motenja posesti, ki bi terjalo sodno varstvo.
VSM Sklep I Cp 326/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje toženke ni bilo protipravno, saj je ograjevanje parcele kot gradbišča temeljilo na pravnomočnem gradbenem dovoljenju in predpisih o varnosti na gradbiščih.
VSK Sklep I Cp 105/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica ni izkazala ekonomskega interesa za varstvo posesti, saj je zahtevala le odstranitev lesene ograje, čeprav je bil dostop do nepremičnine onemogočen tudi zaradi kasneje postavljene betonske ograje, ki je ni vključila v tožbeni zahtevek.
VSL Sklep I Cp 2333/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sklicevanje na fotografije v izreku sklepa o motenju posesti ni prekoračitev tožbenega zahtevka, saj fotografije zgolj vizualizirajo strankam znano stanje, ki je predmet spora.
VSL Sklep I Cp 1353/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo varstvo posesti tožniku, ker je ugotovilo, da je bila njegova posest izvrševana v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode, toženka pa se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je grozila njej in najemnikom.
VSL Sklep II Cp 1994/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo posestno varstvo glede souporabe stanovanja, ker bi ugoditev zahtevku omogočila neomejen vstop v stanovanje, kar bi predstavljalo prekomeren poseg v toženkino pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
VSL Sklep II Cp 2214/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da ugotovitev o pravici do posesti v petitorni pravdi ne dokazuje obstoja posesti v času motilnega ravnanja, kar je nujen pogoj za uspeh v posestni pravdi.
VSL Sklep II Cp 1251/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj zadrževanje oseb na dvorišču in čakanje na posestnika, brez fizičnega preprečevanja uporabe nepremičnine ali namena samovoljnega pridobitve posesti, ne predstavlja motenja posesti.
VSL Sklep II Cp 650/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se prekluzivni roki za vložitev tožbe zaradi motenja posesti uporabljajo tudi v primerih nasilnega odvzema oziroma izgona iz nepremičnine.
VSL sklep I Cp 3329/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da umik iz stanovanja zaradi strahu pred nasiljem partnerja ne pomeni prostovoljne opustitve posesti, zato je tožnica upravičena do posestnega varstva.
VSL sklep I Cp 285/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za motilca šteti tudi tistega, ki motilno dejanje naroči, ga odobri ali je dejanje opravljeno v njegovo korist, ne glede na to, ali je dejanje fizično izvedel sam.
VSL sklep I Cp 2042/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno presojalo vprašanja poteka meje, vpliva fasade in oddaljenosti ograje od objektov, čeprav so ta vprašanja v motenjskih sporih irelevantna.
VSL sklep I Cp 2148/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec ne more biti odškodninsko odgovoren za motenje posesti zgolj zato, ker ni uspel s tožbo na ugotovitev izključne lastninske pravice na nepremičnini.
VSL sodba I Cp 1258/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo motenja posesti zaradi postavitve električnega pastirja in barikad na poti, ki je vodila do nepremičnine.
VSL sklep I Cp 1777/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da za posest ni nujno potreben trajen fizični kontakt s stvarjo, temveč zgolj možnost posestnika, da stvar po svoji volji uporablja ali uživa.
VSL sklep II Cp 1760/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožeče stranke niso izkazale, da bi parkirišče uporabljale nemoteno in kontinuirano; uporaba je bila zgolj naključna in odvisna od trenutne zasedenosti prostora.
VSL sklep II Cp 650/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji trditvenega bremena v posestnih pravdah zagotoviti, da tožeča stranka dovolj določno opredeli motilna ravnanja, sicer mora sodišče stranko opozoriti na pomanjkljivosti v skladu z materialnim procesnim vodstvom.
VSL sklep I Cp 412/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka se je neupravičeno sklicevala na pravico do posesti, ker ni razpolagala s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo za izročitev nepremičnine.
VSL sklep I Cp 773/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da spor o poteku meje ne vpliva na odločitev o motenju posesti, saj se varstvo nanaša na dejansko zadnje mirno stanje.
VSL sklep II Cp 714/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugodilo ugotovitvenemu zahtevku, ker bi bil sicer prepovedni zahtevek glede bodočih posegov ostal nedoločen in nedoločljiv.
VSL sklep II Cp 252/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo infrastrukturnih objektov, ki so bili postavljeni na parcelah tožnika brez pravne podlage.
VSL sklep II Cp 61/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da določba 190. člena ZPP o odtujitvi stvari ali pravice med pravdo ni uporabljiva za posest, saj posest ni stvar ali pravica, temveč dejstvo.
VSL sklep I Cp 3389/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot motenje posesti opredelilo zaklepanje vrat skupnih prostorov (kurilnice) in neizročitev ključev soposestnikom, s čimer jim je bila onemogočena dejanska oblast nad prostorom.
VSL sklep I Cp 2963/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za varstvo posesti, ker tožeča stranka ni dokazala, da so bila gradbena dela na parceli opravljena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, torej poseg ni bil protipraven.
VSL sklep II Cp 2281/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je poudarilo, da je samovoljno odstranjevanje reklamnih panojev nedopustno motenje posesti, tudi če tožnica morda nima več pravice do njihove namestitve.
VSL sklep II Cp 2687/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno presojalo pravico do posesti namesto zgolj dejanskega stanja posesti, ko je tožena stranka z vgradnjo stebra na služnostno pot omejila dotedanji način izvrševanja soposesti tožnika.
VSL sklep II Cp 2454/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je presodilo, da prestavitev komunalnih kontejnerjev na drugo lokacijo brez soglasja posestnika predstavlja motilno ravnanje, ne glede na to, ali je bila posest nad kontejnerji na novi lokaciji dejansko mogoča.
VSL sklep I Cp 2183/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Motilna ravnanja v konkretnem primeru so vključevala zamenjavo ključavnic in namestitev alarmne naprave ter videonadzora, kar je onemogočilo dotedanji način izvrševanja soposesti.
VSL sklep II Cp 1879/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da samovoljno ravnanje kupca, ki si stvar vzame v posest pred njeno formalno izročitvijo s strani prodajalca, predstavlja nedopustno motenje posesti.
VSL sklep I Cp 1356/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja glede zabojnikov za smeti je bil zavrnjen, ker je tožnik že pridobil nadomestni zabojnik, s čimer je odpadel ekonomski interes za zahtevano vzpostavitev.
VSL sklep I Cp 1667/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je preprečevanje samovolje in nasilja kot razlog posestnega varstva v svojem bistvu tudi varovanje ekonomskih interesov posestnika.
VSL sklep I Cp 1526/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V postopku zaradi motenja posesti se ne presoja lastninska pravica tretjih oseb na objektih, ki so povzročili motenje, saj je predmet postopka zgolj varstvo zadnjega posestnega stanja.
VSRS sodba II Ips 59/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da za odločitev o motenju posesti na dovozni poti ni pomembno, ali ima toženec pravno podlago za parkiranje na tem mestu.
VSL sklep I Cp 482/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je presodilo, da tožbeni zahtevek za varstvo posesti ni utemeljen, ker je tožena stranka dela na nepremičnini izvajala v okviru sanacije javnega vodovoda, kar predstavlja zakonsko podlago za poseg.
VSC sklep Cp 181/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v tem primeru napačno zavrglo tožbeni zahtevek namesto tožbe zaradi domnevne nesklepčnosti, pri čemer je spregledalo naravo posestnega varstva.
VSL sklep II Cp 606/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v posestnih sporih pravica do posesti (npr. zaradi neplačevanja stroškov) ne opravičuje samovoljnega motenja posesti, če niso izpolnjeni pogoji za dovoljeno samopomoč.
UPRS sodba II U 74/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZBPP · 24. člen -
Zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja (npr. ponovna postavitev škarpe in plošč) ne predstavlja nedopustne spremembe tožbe, če zgolj konkretizira že podan zahtevek za varstvo posesti.
VSL sklep II Cp 3056/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka nima ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker je bila gostinska dejavnost, ki je predstavljala vsebino posesti, predhodno opuščena, tožeča stranka pa je razpolagala le še s ključem izpraznjenega prostora.
VSL sklep II Cp 3519/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo toženkino ravnanje skozi prizmo služnostne pravice, namesto da bi se omejilo le na ugotavljanje zadnjega posestnega stanja.
VSL sklep I Cp 22/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo lastninsko pravico kot odločilno za presojo utemeljenosti motenjskega zahtevka.
VSL sklep I Cp 3469/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva za ponovno postavitev ograje po njenem samovoljnem podrtju ne predstavlja banalnega zahtevka, temveč varstvo pred samovoljo, ki je pravni red ne dopušča.
VSL sklep I Cp 3059/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru gradnje prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine ne gre za prekarij, zato tožnik uživa sodno varstvo posesti.
VSL sklep II Cp 2364/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo tožbeni zahtevek za varstvo posesti, ker tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za zahtevano vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičninah.
VSL sklep II Cp 2728/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je izpostavilo, da za presojo obstoja posesti poti ni relevantno, ali je imel tožnik na voljo drugo možnost dostopa do svoje parcele, temveč zgolj to, ali je imel v dejanski posesti pot, kjer je prišlo do motenja.
VSL sklep II Cp 2920/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo izterjavo denarne kazni, ker je toženec kljub izdani začasni odredbi nadaljeval z motilnimi dejanji (odstranjevanje oken, rušenje sten).
VSL sklep II Cp 3335/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izklapljanje elektrike v poslovnem prostoru opredelilo kot motilno ravnanje, pri čemer je poudarilo, da toženec ne more prelagati bremena ponovne vzpostavitve posesti na tožnika, četudi bi imel slednji tehnično možnost sam odpraviti posledice motenja.
VSL sklep II Cp 2410/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti samopomoč kot ugovor zoper zahtevek za varstvo posesti ustrezno konkretizirana v trditvenem in dokaznem gradivu stranke.
VSL sklep I Cp 3476/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odredilo vrnitev posesti na poslovnem objektu z izročitvijo ključev in odstranitvijo fizičnih ovir ter plakatov, ki so tožniku preprečevali vstop.
VSC sklep Cp 350/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o zavrnitvi prepovednega zahtevka, ker prvostopenjsko sodišče ni celovito presodilo obsega motenja, trajanja ovire na skupnem dvorišču in nevarnosti ponovitve motenja.
VSL sklep I Cp 1836/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Tožnik ni uspel dokazati posesti poslovnega prostora, ker po ugovoru toženke o zaprtju lokala ni konkretiziral načina izvrševanja posesti v obdobju pred motenjem.
VSL sklep I Cp 1543/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo varstvo posesti, ker bi to preprečilo prosto uporabo javne ceste in ogrozilo varnost prometa, kar predstavlja tehtnejšo javno korist od posestnega varstva.
VSL sklep II Cp 1374/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče se pri motenju posesti ni dolžno opredeljevati do trditev o pogodbeni pravici do uporabe stanovanja, saj ta v posestni pravdi ni pravno relevantna.
VSL sklep I Cp 297/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikov interes na varstvu posesti ni izključen zgolj zato, ker je stvar uporabljal za namene, ki niso bili v skladu z željami lastnika.
VSL sklep II Cp 1321/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni bila upravičena do posestnega varstva, ker je sama posegla v tujo posest, toženca pa sta s svojimi dejanji zgolj izvajala dovoljeno samopomoč.
VSL sklep I Cp 579/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo toženčevo sklicevanje na nepravnomočno sodbo o lastništvu stanovanja, saj ta ne vpliva na varstvo obstoječega posestnega stanja.
VSL sklep I Cp 614/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno presojalo zahtevek za motenje posesti skozi prizmo tožnikovega ekonomskega interesa za uporabo določenih predmetov in prostorov v stanovanju, namesto da bi se osredotočilo zgolj na varstvo zadnjega mirnega posestnega stanja.
VSL sklep I Cp 960/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravni interes za vložitev motenjske pravde je podan, če je tožeča stranka pred motilnim dejanjem neovirano izvrševala posest, po njem pa je ta možnost onemogočena ali bistveno otežena.
VSL sklep II Cp 3440/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženčevo ravnanje, ki je sicer pomenilo motenje posesti, je bilo pravno dopustno, ker je temeljilo na pravnomočnem gradbenem dovoljenju, izdanem v skladu z zakonom.
VSL sklep I Cp 202/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je treba presojati primarno z vidika preprečitve samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje in preprečitve zlorabe pravic.
VSL sklep I Cp 2921/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj napoved zamenjave ključavnice, ki še ni bila izvedena, ne predstavlja motilnega ravnanja, ki bi sprožilo tek roka za sodno varstvo.
VSM sklep I Cp 1484/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče mora v motenjski pravdi natančno opredeliti, katera konkretna dela (npr. gradnja zidu, vgradnja kanalizacije) dejansko ovirajo dotedanji način izvrševanja posesti, saj je le za te posege zahtevek utemeljen.
VSL sklep I Cp 3254/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da nepooblaščen priklop na tujo vodovodno napeljavo, ki poveča njeno obremenitev in spremeni dotedanji način njene uporabe, pomeni motilno dejanje, ne glede na vprašanje lastništva napeljave kot sestavine zemljišča.
VSL sklep I Cp 3054/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo posestno varstvo, ker je tožnica posest izvrševala v nasprotju s sklenjeno najemno pogodbo in prepovedjo povzročanja škode, zato toženkine menjave ključavnic ni mogoče šteti za protipravno motilno ravnanje.
VSL sklep II Cp 2647/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženčevi ugovori o neobstoju najemne pogodbe, samovoljni zasedbi lokala in neplačevanju najemnine niso pravno odločilni za presojo motenja posesti.
VSL sklep II Cp 1172/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožniki niso upravičeni do posestnega varstva, ker jim je bila na razpolago nova, enakovredna pot, zaradi česar se njihov položaj v primerjavi s stanjem pred motenjem ni bistveno spremenil.
VSL sklep I Cp 389/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je poudarilo, da ekonomski interes tožnika ni pravno pomemben za utemeljenost tožbe zaradi motenja posesti, saj je odločilen zgolj pravni interes kot procesna predpostavka.
VSL sklep II Cp 3222/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožnik ni uspel s tožbo zaradi motenja posesti, ker ni dokazal, da je imel nad spornim zunanjim stopniščem dejansko oblast (posest).
VSL sklep II Cp 393/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V motenjski pravdi ni dopustno uveljavljati odškodninskih zahtevkov za postavitev nove ograje, če vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi uničenja materiala ni več mogoča.
VSL sklep I Cp 474/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da tožnik nima pravnega interesa za varstvo posesti zaradi nebistvenega posega na zemljišče.
VSL sklep II Cp 394/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da posek ciprese, katere panj in veje so segali na zemljišče tožnikov, predstavlja poseg, ki presega neznatno oviranje in utemeljuje ekonomski interes za posestno varstvo.
VSL sklep II Cp 3123/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zamenjava ključavnice na vhodnih vratih stanovanjske enote brez soglasja posestnika predstavlja dejanje motenja posesti.
VSL sklep I Cp 2684/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za odločitev v posestnem sporu ni pomembno, na kateri parcelni številki je prišlo do motilnega dejanja, saj je odločilno zgolj posestno stanje dela zemljišča, na katerega se nanaša motenje.
VSM sklep I Cp 1086/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je štelo, da je tožnik ohranil posest nepremičnine tudi po zamenjavi ključavnic, ker je v prostor vstopal preko balkonskih vrat in nepremičnino še naprej uporabljal.
VSL sklep II Cp 966/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče zavrnilo zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje z izgradnjo nove ograje, saj takšen zahtevek presega okvir varstva zadnjega posestnega stanja.
VSL sklep I Cp 1820/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravni interes za tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja v motenjskem sporu ostane podan tudi po izdaji začasne odredbe, s katero je bilo stanje že začasno vzpostavljeno (npr. ponovni priklop elektrike).
VSL sklep II Cp 1830/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo motenja posesti zaradi odklopa električne energije v poslovnem prostoru.
VSL sklep I Cp 3746/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odredilo vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da mora toženec odstraniti nasipani pesek in nasuti zemljo, ki je potrebna za ponovno rast trave, saj je tožnica motenje utemeljevala s posegom v zemljišče, ki ga je uporabljala za košnjo trave.
VSL sklep I Cp 3366/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je ocenilo, da rezanje poganjkov žive meje in košnja podrasti predstavljata neznatno spremembo dejanskega stanja brez praktičnega pomena.
VSL sklep I Cp 2857/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v sporu zaradi motenja posesti na meji med parcelama ni dopustno presojati lastninske pravice na spornem delu zemljišča, temveč le dejstvo predhodne posesti in motilnega ravnanja.
VSL sklep II Cp 2950/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je poudarilo, da se v postopku zaradi motenja posesti ne presoja lastninska pravica ali dobrovernost, temveč zgolj zadnje stanje posesti in dejanje motenja.
VSL sklep I Cp 3331/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanje meje ni ovira za nudenje sodnega varstva posesti, če je bilo motenje dejansko izkazano.
VSL sklep I Cp 603/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za motenje posesti na nepremičnini, ki v naravi predstavlja pot, s parkiranjem vozila, ki je onemogočilo dostop do stanovanjske stavbe.
VSL sklep I Cp 386/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja posesti, ker tožeča stranka ni izkazala dejanske posesti, temveč se je sklicevala le na solastnino.
VSL sklep I Cp 1978/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali odstranitev predmetov (stebrov in vrvi) s strani toženih strank predstavlja protipravno motenje posesti.
VSL sklep II Cp 1758/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo argument toženke o pomanjkanju ekonomskega interesa za pravdo, saj je ugotovilo, da je bil poseg v posest fizično obsežen in je neposredno prizadel ozelenelo površino v posesti tožnikov.
VSL sklep II Cp 1509/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevek zaradi dodatnega motilnega ravnanja, podan po preteku tridesetdnevnega prekluzivnega roka, zavrglo.
VSL sklep II Cp 858/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica uživa posestno varstvo, čeprav ji toženca aktivno preprečujeta uporabo poti, saj še vedno dejansko uporablja pot in s tem ohranja soposest.
VSL sklep I Cp 4442/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme zavrniti tožbenega zahtevka za varstvo posesti služnosti zgolj zaradi uporabe terminologije 'posest pravice', če je iz tožbenih navedb razviden dejanski posestni položaj, ki uživa varstvo po SPZ.
VSL sklep I Cp 4410/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lastnik (posredni posestnik) nima pravice do samopomoči zoper neposrednega posestnika, če njegovo ravnanje nima neposredne podlage v zakonu, temveč mora svoj zahtevek uveljavljati v pravdi.
VSL sklep I Cp 4547/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevek za varstvo posesti uporabe električne energije v stanovanju vsebinsko opredelilo kot zahtevek za varstvo posesti na stanovanju samem.
VSL sklep I Cp 4353/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da restitucijski in opustitveni zahtevek v motenjski pravdi nista nujno soodvisna, saj se opustitveni zahtevek nanaša na preprečitev bodočega motilnega ravnanja.
VSL sklep II Cp 4483/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je presodilo, da je odklop električne energije in demontaža merilnih naprav s strani dobavitelja brez zakonske podlage protipravno motenje posesti.
VSL sklep I Cp 4044/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožniku posestnega varstva ne more odvzeti dejstvo, da je opazil motilno ravnanje in nanj ni takoj reagiral s samopomočjo.
VSL sklep II Cp 3664/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za motenje posesti, ker je ugotovilo, da sporna nepremičnina oziroma pot predstavlja javno dobro.
VSL sklep II Cp 3996/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na kršitev cestnoprometnih predpisov s strani posestnika ne more biti podlaga za zavrnitev posestnega varstva, če prometna ureditev na zasebnem zemljišču ni bila ustrezno določena s soglasjem vseh solastnikov.
VSL sklep I Cp 3055/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med posestnim varstvom in postopkom ureditve meje (77. člen SPZ), kjer se presoja močnejša pravica, ter poudarilo, da se v posestnem sporu ne upošteva pravica do posesti.
VSK sklep Cp 1017/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ponovno vzpostavitev oskrbe z vodo in elektriko, ker je zaradi uničenja stadiona tožnik dejavnost na njem objektivno ne bi mogel več izvajati v prejšnjem obsegu.
VSL sklep I Cp 1554/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da naključni obiskovalci parkirišča niso upravičeni do posestnega varstva, saj njihova uporaba ni imela značaja trajne in kontinuirane posesti.
VSL sklep II Cp 2613/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica, ki po zamenjavi ključavnice ni preverila dostopa do nepremičnine, upravičena do posestnega varstva, pri čemer je poudarilo pomen aktivnega zaznavanja motilnega ravnanja.
VSL sklep I Cp 1456/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je v konkretnem primeru zatrjevala le pravico do vožnje po poti, ni pa izkazala neposredne dejanske oblasti (posesti) nad sporno potjo, zato zahtevek za varstvo posesti ni bil utemeljen.
VSC sklep Cp 237/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo motenje posesti zaradi samovoljne zamenjave ključavnice na vhodnih vratih stanovanja in tožencu naložilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.
VSL sklep II Cp 4731/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja, tudi če meni, da ima pravico do posesti zaradi odpovedi najemne pogodbe.
VSM sklep I Cp 1749/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da pograbitev listja na delu parcele predstavlja banalno dejanje, ki ne opravičuje sodnega varstva posesti.
VSL sklep I Cp 1562/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bilo motenje posesti ugotovljeno v primeru, ko je najemodajalec najemniku onemogočil dostop do stanovanjske hiše in odstranil njegovo opremo.
VSK sklep Cp 250/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo motenje posesti stanovanja in garaže s strani toženk, ki so s fizičnim nasiljem, grožnjami in posegi v infrastrukturo (odklop elektrike) onemogočale mirno posest tožnika.
VSK sodba in sklep Cp 635/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnik ni bil posestnik spornega prostora in da toženka ni izvedla zatrjevanega motilnega dejanja.
VSK sklep I Cp 923/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo motenje posesti zaradi poseka drevja in gradnje zidu brez dovoljenja posestnika.
VSK sodba I Cp 183/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik je zahteval varstvo posesti zaradi parkiranja traktorja s strani toženca, ki je imel sicer pravico do hoje in vožnje, vendar ne tudi pravice do ustavljanja in parkiranja na tožnikovi nepremičnini.
VSK sklep I Cp 86/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bilo sodno varstvo posesti priznano tožeči stranki zaradi motenja dostopa do garaže in parkirišča, pri čemer je sodišče ugotavljalo zadnje stanje posesti.
VSC sklep Cp 417/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da tožbeni zahtevek za motenje posesti ni utemeljen, če toženec omogoči dostop do sporne poti s ključem vrat, saj s tem ne posega v bistvo posestnega varstva.
Sklep II Ips 749/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da varstvo dejanske posesti hkrati predstavlja varovanje ustavnih pravic do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja (35. in 36. člen URS).
VSK sklep I Cp 1332/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanje lastnika ni protipravno le v primeru kršitve pravnomočne sodbe o služnosti, temveč tudi, če z drugimi dejanji na svojem zemljišču onemogoča dejansko izvrševanje služnostne pravice.
VSK sklep I Cp 558/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v obravnavanem primeru naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi postavitve ograj in nasutja zemlje na trasi poti, ki so onemogočale izvrševanje posesti služnostne pravice.
VSK sklep I Cp 318/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je šlo za motenje posesti električnega priključka in skupnih prostorov stanovanjskega bloka s strani solastnice.
VSK sklep I Cp 979/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da najemodajalec ne more samovoljno zamenjati ključavnic in prevzeti posesti gostinskega lokala, tudi če trdi, da je najemnik kršil najemno pogodbo.
VSL sklep II Cp 2217/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik zaradi toženčevega uničenja napeljav za toplo vodo ni izgubil pravnega interesa za tožbo, čeprav se je zaradi neprimernih bivalnih pogojev začasno izselil.
VSL sklep II Cp 1554/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odločanju o posestnem varstvu zatrjevanje služnosti kot pravnega temelja nepomembno, saj zadošča dokaz o dejanski delni oblasti nad stvarjo.
VSL Sklep I Cp 1947/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da naknadno odstranjevanje posledic motitvenih dejanj s strani tožeče stranke ne pomeni nedovoljene samopomoči, temveč le spremembo dejanskih razmer, ki vpliva na vsebino tožbenega zahtevka.
VSL sklep I Cp 270/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje prekinitve roka za varstvo posesti v primeru, ko je bila tožba zaradi motenja posesti že vložena.
VSL sklep II Cp 1373/97 — Višje sodišče v Ljubljani