sodno varstvo pred motenjem posesti
Sentenca
Sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitev odvzete posesti, hkrati pa lahko odredi tudi druge ukrepe, ki so nujno potrebni za varstvo pred nadaljnjim motenjem (34. člen SPZ). Ti ukrepi morajo biti usmerjeni v vzpostavitev stanja, ki je obstajalo pred dejanjem motenja, in preprečitev bodočih posegov v posest.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da postavitev zidu na uvozu parkirnega mesta, ki je predhodno že oteženo parkiranje v celoti onemogočila, predstavlja nedopustno motilno ravnanje in ne zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja.
VSL Sklep II Cp 838/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo začasno odredbo v delu, kjer tožnik ni izkazal, da toženčevo spodkopavanje terena dejansko onemogoča izvrševanje posesti golobnjakov, saj zahtevek za varstvo posesti ne more presegati obsega dejansko zatrjevanega in izkazanega motenja.
VSL Sklep II Cp 1032/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obisk, zadrževanje na zemljišču ter fotografiranje nepremičnine brez povzročitve objektivnih sprememb na stvari ali oviranja posesti ne pomenijo motenja posesti.
VSL Sklep I Cp 1915/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče kot ukrep za varstvo posesti naložilo odstranitev nasute zemlje, ki je preprečevala dostop do nepremičnine, pri čemer je izrek ocenilo kot dovolj določen za izvršbo.
VSL Sklep II Cp 181/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 OZ · 378. člen OZ · 378. člen, odstavek 1 SPZ · 34. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 428. člen ZPP · 428. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pojasnilo, da zahtevki za odstranitev objektov in zasutje gradbene jame v posestni pravdi niso več restitucijski, če bi njihova izvedba pomenila poseg, ki presega zgolj vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.
VSC Sklep I Cp 422/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da prekinitev dobave vode predstavlja motilno ravnanje, izrek o vzpostavitvi prejšnjega stanja pa mora biti vsebinsko določen tako, da omogoča izvršbo.
VSL Sklep II Cp 1809/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče kot motilno ravnanje prepoznalo zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanjske hiše, s čimer je bila tožniku onemogočena neposredna dejanska oblast nad stvarjo.
VSL Sklep II Cp 1505/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo tožbo zaradi vložitve po poteku subjektivnega 30-dnevnega roka, pri čemer je presojalo trenutek seznanitve tožnice z motenjem na podlagi njenih lastnih navedb v elektronski pošti.
VSL Sklep I Cp 299/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj toženčeva notranja odločitev o prenehanju umikanja vozila ne pomeni nastanka motenja, če je bila posest do tedaj še vedno mogoča oziroma vzpostavljena.
VSL Sklep I Cp 2116/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do posesti v posesornem sporu ni pravno relevantna, zamenjava ključavnice na vhodnih vratih pa predstavlja dejanje motenja posesti.
VSC Sklep Cp 495/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka, saj je tožnik za motilno ravnanje izvedel že več kot mesec dni pred vložitvijo tožbe.
VSL Sklep II Cp 962/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru obravnavalo predlog za odstranitev ograje in prepoved bodočih posegov v posest.
VSL Sklep I Cp 954/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker se ni izreklo o ugovoru pravočasnosti tožbe, kar je nujna procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o motenju posesti.
VSL Sklep II Cp 102/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je presodilo, da je bilo parkiranje vozil nadaljevano motilno dejanje, saj se je izvajalo na bistveno enak način že dalj časa pred vložitvijo tožbe, zato je bila tožba, vložena po preteku 30-dnevnega roka od prvega takšnega dejanja, prepozna.
VSL Sklep II Cp 818/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je pojasnilo, da začetek pripravljalnih del, ki posestnika ne motijo, ne pomeni začetka teka roka za vložitev motenjske tožbe; rok začne teči šele, ko posestnik zazna dejanje, ki dejansko predstavlja motilno ravnanje.
VSL Sklep I Cp 234/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je izpostavilo, da je posledica prepozne tožbe v motenjskih sporih praviloma zavrženje tožbe, ne pa zavrnitev tožbenega zahtevka.
VSL Sklep II Cp 1820/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odstranitev ograje, ker je bila ta v času zaključka glavne obravnave že odstranjena, četudi na podlagi začasne odredbe v drugem sodnem postopku.
VSL Sklep I Cp 67/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v postopku zaradi motenja posesti na cesti ni pravno pomembno lastništvo zemljišča, po katerem cesta poteka, temveč zgolj dejstvo, ali je tožnik cesto pred motenjem uporabljal.
VSC Sklep Cp 93/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji pravočasnosti tožbe ugotovilo, da je 30-dnevni subjektivni rok pričel teči z dnem, ko je tožnik dejansko zaznal motilno ravnanje (zaklenitev vrat), ne glede na naravo njegove dejavnosti ali občasno uporabo nepremičnine.
VSL Sklep I Cp 2240/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je presodilo, da popolna vzpostavitev prejšnjega stanja (utrditev in posutje poti s peskom) ni potrebna, saj je bila pot po odstranitvi robnikov že dovolj prevozna za nemoteno uporabo.
VSL Sklep I Cp 1182/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dokazi vzpostavi dvom v verodostojnost posestnikovih navedb o tem, kdaj je dejansko izvedel za motenje.
VSL sklep I Cp 2950/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožba prepozna, ker je bil ekonomski interes za varstvo podan že ob menjavi ključavnice, ne šele ob kasnejši dokončni izgubi dostopa do nepremičnine.
VSL sklep I Cp 2935/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je potrdilo, da tožencu ni treba opozoriti na prepoznost tožbe do konca prvega naroka za glavno obravnavo, saj mora sodišče na prekluzivni rok paziti po uradni dolžnosti.
VSL sklep I Cp 2050/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pri razbijanju škarpe kot večstopenjskem dejanju subjektivni rok začel teči šele po zaključku celotnega dejanja, ko je bil znan končni obseg motenja.
VSL sklep II Cp 1145/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče tožbo zavrglo, ker je bila vložena po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka od dneva, ko je tožnik izvedel za motenje posesti z zasaditvijo cipres.
VSL sklep I Cp 4437/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno izreklo denarno kazen kot grožnjo za primer ponovnega motenja posesti, saj 34. člen SPZ takšnega ukrepa ne predvideva.
VSL sklep I Cp 1764/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je izrek o prepovedi 'podobnega ravnanja' določljiv, če iz celotnega sklepa jasno izhaja narava motilnega dejanja.
VSK sklep Cp 86/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja upoštevalo toženkine navedbe o dotrajanosti prejšnje lope in počenih nosilnih gredeh.
VSK sklep I Cp 137/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bilo ugotovljeno, da je bilo motilno dejanje (gradnja zidu) storjeno več kot 30 dni pred vložitvijo tožbe.
VSK sklep I Cp 641/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je tudi zahtevek za prepoved nadaljnjih motenj posesti dajatvene narave, saj zahteva od toženca določeno ravnanje oziroma opustitev.
VSK sklep I Cp 707/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju tožbe, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov (vpogled v druge spise) za ugotovitev dejanskega časa začetka motilnega dejanja.
VSK sklep I Cp 527/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila tožba zavržena, ker je sodišče ugotovilo, da je bilo motilno dejanje storjeno več kot 30 dni pred vložitvijo tožbe.
VSL sklep I Cp 325/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker tožnica ni uspela dokazati, da je bila tožba oddana na pošto v zakonskem roku, pri čemer je sodišče kot verodostojne ocenilo izvedene dokaze o datumu motilnega dejanja in prodaje poštnih znamk.
VSL sklep II Cp 27/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji pravočasnosti tožbe poudarilo, da časovni zamik med škropljenjem trave s herbicidom in nastankom posledic motenja ne vpliva na začetek teka subjektivnega 30-dnevnega prekluzivnega roka.
VSL sklep I Cp 1557/93 — Višje sodišče v Ljubljani