soglasje za poseg v gozd
Sentenca
Za graditev objektov in druge posege v gozd ali gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda (21. člen ZG). Soglasja ni mogoče izdati, kadar je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov, pri čemer se presoja ogroženosti opira na ovrednotenje funkcij, določeno v gozdnogospodarskih načrtih območij in enot (10., 11. in 21. člen ZG).
Iz posameznih sodb
-
Organ je dolžan jasno utemeljiti, ali se poseg dejansko nahaja v gozdu ali gozdnem prostoru, in se pri odločanju ne sme opredeljevati do posegov, ki niso predmet vloge oziroma zahtevka stranke.
UPRS Sodba I U 2550/2017-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da postavitev čebelnjaka v nenaseljenem gozdnem območju s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti (Natura 2000) bistveno ogroža življenjski prostor velikih zveri zaradi povečane frekvence obiskov in vožnje z motornimi vozili po gozdnih vlakah.
UPRS sodba I U 1352/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZG · 21. člen -
Sodišče je potrdilo zavrnitev soglasja za postavitev čebelnjaka v gozdu, ker lokacija ni izpolnjevala pogojev iz gozdnogospodarskega načrta glede oddaljenosti od ureditvenega območja naselja in dostopa z javne ceste.
UPRS sodba III U 313/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev soglasja za postavitev čebelnjaka ni bila utemeljena, ker je organ presojal negativne vplive vožnje z motornimi vozili po gozdni vlaki in zadrževanja ljudi, namesto da bi presojal vpliv samega objekta (čebelnjaka) na funkcije gozda.
UPRS sodba I U 2083/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev soglasja za gradnjo, ker je bila načrtovana na zemljiščih, ki so po gozdnogospodarskem načrtu opredeljena kot gozdna zemljišča in del gozda s posebnim namenom.
sodba I U 63/2013 — Upravno sodišče
-
Organ je prekoračil pooblastila, ko je namesto o vlogi za postavitev čebelnjaka odločal o legalnosti že obstoječega objekta, ki v naravi ni ustrezal deklariranemu namenu.
sodba III U 346/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev soglasja za postavitev kmečke lope, ker bi poseg na območju Natura 2000 z visoko biotopsko in hidrološko funkcijo gozda bistveno ogrozil prostor za preživetje velikih zveri in varstvo virov pitne vode.
sodba III U 157/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev dovoljenja za krčitev, ker je tožnik na zemljišču že izvedel nelegalne posege in ker načrtovana raba ni bila skladna z gozdnogospodarskim načrtom.
UPRS sodba I U 1753/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora organ pri presoji vloge za soglasje izhajati iz namembnosti in dimenzij objekta, kot sta navedeni v zahtevi; naknadno odstopanje dejanskega stanja v naravi od pridobljenega soglasja je predmet inšpekcijskega nadzora, ne razlog za zavrnitev soglasja.
sodba I U 1594/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti ugotovitev o bistvenem ogrožanju funkcij gozda utemeljena na strokovni presoji vpliva konkretnega posega (ograje in ute) na funkcije, opredeljene v gozdnogospodarskem načrtu.
sodba I U 1717/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da so hipotetične navedbe o majhnem obsegu prometa (dvanajst vozil) nezadostne za izpodbijanje ocene o možnosti ogrožanja funkcij gozdov.
sodba I U 1177/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni utemeljil, na podlagi katerih dejstev obravnavane parcele izpolnjujejo merila za gozdni prostor, in ker je odločanje o skladnosti gradnje s prostorskimi akti v pristojnosti gradbenega organa.
sodba I U 1509/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odstopanje dejanskega stanja objekta (namembnost, dimenzije) od vloge za soglasje ne predstavlja razloga za zavrnitev soglasja, temveč razlog za inšpekcijsko ukrepanje zaradi gradnje brez ustreznega soglasja.
sodba I U 1178/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev soglasja za ureditev dostopne ceste, ker je bila na podlagi gozdnogospodarskega načrta ugotovljena bistvena ogroženost socialnih funkcij mestnega gozda.
sodba I U 1510/2010 — Upravno sodišče