sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sentenca
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS) zahteva, da sodišče o zadevi odloči v razumnem roku. Pri presoji kršitve te pravice mora sodišče opraviti celovito oceno zadeve, ki vključuje zlasti naravo zadeve, njeno zapletenost in občutljivost, dosedanje ravnanje sodišča in strank ter pomen zadeve za tožnika. Pretečeni čas od vložitve vloge do končne odločitve je bistven kriterij za presojo, pri čemer se v sporih glede razmerij med starši in otroki upošteva absolutna nujnost zadeve.
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da je pri presoji razumnega roka v sporih o varstvu in vzgoji otrok treba upoštevati absolutno nujnost zadeve in oceniti celotno trajanje postopka od vložitve predloga dalje.
Sklep I Up 1087/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi potrdilo odgovornost države zaradi trajnosti postopka v nepravdni zadevi, ki je trajal več kot deset let.
Sodba in sklep I Up 510/2004 — Vrhovno sodišče