sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti
Sentenca
Sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti je dopustno, če je bil obdolženec pravilno vabljen, svoje odsotnosti ni opravičil, njegova navzočnost ni nujna in je bil pred tem že zaslišan (442. člen ZKP). S tem ko obdolženec kljub pravilnemu vabilu ne pride na glavno obravnavo in izostanka ne opraviči, prevzame tveganje za izvedbo postopka v njegovi odsotnosti. Sodišče mora zagotoviti, da ima obdolženec možnost aktivne obrambe, vključno s seznanitvijo z vsemi obremenilnimi dokazi in obtožbenim očitkom.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče ni kršilo pravice do obrambe z branjem izpovedb obremenilnih prič v nenavzočnosti obdolženca, saj je bila pasivna drža obdolženca, ki se ni odzval na vabila, razlog za njegovo soočenje s pričami.
VSRS Sodba I Ips 49979/2014-128 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo pravice obrambe v kontekstu izostanka obdolženca z glavne obravnave v skrajšanem postopku.
VSRS Sodba I Ips 9643/2014-99 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 29. člen URS · 29. člen, 1. odstavek, 2. alinea URS · 29. člen, 1. odstavek, 3. alinea ZKP · 12. člen ZKP · 12. člen, odstavek 4 ZKP · 16. člen ZKP · 16. člen, odstavek 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 420. člen ZKP · 420. člen, odstavek 2 ZKP · 442. člen ZKP · 442. člen, odstavek 1 -
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bil izostanek obdolženca z glavne obravnave neopravičen, kar je omogočilo izvedbo obravnave v njegovi nenavzočnosti.
Sodba I Ips 5773/2010-41 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odpoved pravici do navzočnosti na glavni obravnavi implicira tudi odpoved procesnim pravicam, ki so vezane na neposredno sodelovanje pri izvajanju dokazov.
Sodba I Ips 513/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se predlog za preložitev glavne obravnave ne podaljšuje samodejno na naslednje obravnave, če obdolženec na njih ni navzoč.
Sodba I Ips 210/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj so podani posebno tehtni razlogi za sojenje v nenavzočnosti.
Sodba I Ips 99/97 — Vrhovno sodišče