sokrivda oškodovanca
Sentenca
Sokrivda oškodovanca za nastanek škode je podana, kadar oškodovanec s svojim ravnanjem prispeva k nastanku škode ali povečanju njenega obsega. Če oškodovanec zavestno privoli v nevarno situacijo (npr. vožnja z vinjenim voznikom), ne da bi se prepričal o varnosti, se njegova odškodnina ustrezno zmanjša glede na stopnjo njegove prispevnosti k nastali škodi (177. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je pri izračunu najprej upoštevalo že plačani valorizirani znesek in šele nato sokrivdo tožnika.
VSL Sodba II Cp 1956/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnici ni mogoče očitati sokrivde zaradi padca na zasneženi poškodovani površini, saj je bila nevarnost zakrita s snegom.
VSL Sodba II Cp 845/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je pešec s prečkanjem štiripasovnice izven prehoda za pešce v pogojih zmanjšane vidljivosti prispeval 60 % k nastanku škode, zato je odškodninska obveznost voznika znašala 40 %.
VSL Sodba II Cp 1376/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo navedbe o sokrivdi oškodovanke, ker je ocenilo, da njeno predhodno ravnanje (opozarjanje na točenje vode) ni v nikakršni sorazmerni povezavi z nasilnim dejanjem zapustnika.
VSL Sodba II Cp 865/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nezgodi prispeval 10 %, ker je namesto klica na pomoč poskušal zatikajoča se vrata odpreti s silo.
VDSS sodba Pdp 311/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je s svojo nepozornostjo pri hoji čez predpražnik prispevala k nastanku škodnega dogodka, kar je vplivalo na zmanjšanje prisojene odškodnine.
VSM sodba I Cp 1027/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožniku je bila pripisana 30-odstotna sokrivda, ker je kljub zavedanju o nevarnosti in nujnosti zaustavitve stroja, napako odpravljal na nevaren način pod delujočim strojem.
VDSS sodba Pdp 1372/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da od kupca v trgovini ni mogoče zahtevati, da za vsak korak preverja tla in opazi prozoren predmet, zato padec na takšnem predmetu ne pomeni sokrivde oškodovanca.
VSM sodba I Cp 1159/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo 25-odstotni soprispevek motorista, ker kljub preglednosti cestišča ni izvedel manevra umika na desno, čeprav je vozil v nasprotju z dolžnostjo vožnje čim bližje desnemu robu vozišča.
Sodba II Ips 227/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da gibalna oviranost tožnice in njeno poskakovanje pred padcem ne pomenita soprispevka k nastanku škode, saj takšno ravnanje samo po sebi ni prepovedano niti ni bilo vzrok za padec na slabo vzdrževani poti.
VSC sodba Cp 238/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnikovo neprilagajanje hitrosti in vožnja po sredini pasu sta bila ocenjena kot 40-odstotni prispevek k nastanku škode, medtem ko je preostali del odgovornosti nosil voznik, ki je zapeljal na nasprotni pas.
Sodba II Ips 1258/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 20-odstotni soprispevek, ker je delo v delavnici opravljal že dalj časa in se je moral zavedati stanja opreme, po kateri se je gibal.
VDSS sodba Pdp 321/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da morebiten predhoden besedni ali fizični konflikt s strani pokojnika ni predstavljal pravno relevantne sokrivde za njegovo smrt, saj je bil tak prispevek zanemarljiv.
VSL sodba I Cp 4930/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da oškodovancu ni mogoče očitati sokrivde, ker od njega ni mogoče zahtevati, da bi predvidel nenadzorovano nihanje vozička zaradi neznatne nivojske razlike pri prehodu skozi vrata.
VSL sodba II Cp 4523/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nastanku škode prispeval 20-odstotni delež, ker je ravnal nepremišljeno in ni upošteval izrecnih navodil nadrejenega, da ne sme stopati po strehi.
VDSS sodba in sklep Pdp 896/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je bil spoznan za 30 % soodgovornega, ker ni očistil tal in ni uporabil varnostne tipke za ustavitev viličarja, čeprav je bil za delo usposobljen.
VDSS sodba Pdp 427/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo 5-odstotni soprispevek tožnice k nastali škodi.
VSL sodba II Cp 192/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nastanku škode prispeval s 50-odstotnim deležem, ker je sam dal povod za fizično obračunavanje in v njem aktivno sodeloval.
VSL sodba I Cp 3386/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot prispevek oškodovanke k nastanku škode štelo njeno fizično napadalno ravnanje z orožjem in hujskanje živali zoper toženčevo družinsko članico.
Sodba in sklep II Ips 316/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila sokrivda utemeljena z dejstvom, da je oškodovanec pristal na vožnjo z vinjenim voznikom.
Sodba in sklep II Ips 1249/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila premajhna pazljivost oškodovanca podana v obliki lažje malomarnosti, kar je utemeljilo 10-odstotno zmanjšanje odškodnine.
VSK sodba Cp 723/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožničina opustitev umika na varno razdaljo po sestopu iz smučarske vlečnice je bila ocenjena kot 20-odstotni prispevek k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 2936/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo 20-odstotno zmanjšanje odškodnine, ker je oškodovanec ponoči vozil kolo z motorjem brez prižganih luči, kar je bilo v vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo.
Sodba II IPs 602/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri prometni nesreči tožniku pripisalo 20-odstotni prispevek k nastali škodi, ker ni ravnal v skladu s pravili o umiku vozila na desni rob vozišča in zaviranju, čeprav je imel zadostno razdaljo preglednosti za reakcijo.
Sodba in sklep II Ips 411/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je prečkanje štiripasovnice na neoznačenem mestu s preskakovanjem varovalne ograje groba kršitev cestnoprometnih predpisov, ki utemeljuje visoko stopnjo sokrivde (75 %).
VSM sodba I Cp 2523/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da poškodovana stopnica ni predstavljala nepričakovane ovire, saj bi jo bilo ob povprečni pazljivosti mogoče varno uporabljati, zato je tožniku pripisalo delno sokrivdo za nastalo poškodbo.
VSM sodba I Cp 2538/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni podala konkretnih navedb niti predlagala dokazov, ki bi utemeljevali vednost pokojne o vinjenosti voznika.
VSM sodba I Cp 780/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo sokrivdo oškodovanca na 40 % zaradi njegove vinjenosti in nevarnega ravnanja v neposredni bližini premikajočega se vozila.
Sodba II Ips 497/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da zadostuje splošen ugovor sokrivde, če so dejstva, ki utemeljujejo soprispevek oškodovanca, že razvidna iz tožbenih navedb.
VSC sodba Cp 458/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Oškodovancu ni mogoče očitati kršitve prometnih pravil pri menjavi voznega pasu, če je bil manever nujen za izogib osebam ali oviram na njegovem delu ceste.
Sodba in sklep II Ips 249/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila tožnici zaradi neprevidne vožnje s kolesom pripisana 10-odstotna sokrivda pri nastanku škode.
Sodba II Ips 174/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri poškodbi pri delu ugotovilo 10-odstotni delež sokrivde tožnika.
Sodba in sklep VIII Ips 297/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razporedilo odgovornost v razmerju 20 % proti 80 % zaradi tožnikove vožnje na prekratki varnostni razdalji in neopravičene ustavitve zavarovanca tožene stranke na vozišču avtoceste brez ustrezne označitve.
Sodba in sklep II Ips 337/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožniku zmanjšalo odškodnino za 30 odstotkov, ker je s provokativnim vedenjem sprožil spor, vendar je toženca spoznalo za pretežno odgovornega, ker je na verbalni konflikt reagiral s fizično silo.
Sodba II Ips 621/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je kot vratar vedel za nevarnost zapiranja vrat ob vetru, a ni uporabil razpoložljivih sredstev za njihovo zavarovanje, kar utemeljuje njegovo sokrivdo.
Sodba II Ips 696/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je uveljavljala sokrivdo tožnika zaradi kasnejšega obiska zdravnika in samovoljnega odstranitve mavca, kar je podaljšalo zdravljenje.
VSC sodba Cp 289/2003 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče tožnikov prispevek k nastanku škode (zaradi verbalnega napada in mahanja z lopato) ocenilo na 30 %, kar je vplivalo na znižanje odškodnine za ta delež.
Sodba II Ips 237/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je vožnja s sopotnikom, ki je mladoleten in nima vozniškega izpita, okoliščina, ki utemeljuje soodgovornost oškodovanca za nastalo škodo.
Sodba II Ips 399/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku je bila pripisana 10-odstotna sokrivda zaradi zanemarjanja potrebne pozornosti in previdnosti pri gibanju na tleh, za katera je vedel, da so mastna in spolzka.
VSM sodba Cp 617/2001 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je tožnici (avtoštoparki) pripisalo 10 % sokrivde, ker se pred vstopom v vozilo ni prepričala o varnosti vožnje z vinjenim voznikom.
VSK sodba I Cp 1078/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji sokrivde upoštevalo 70-odstotno krivdo voznika, ki je izsilil prednost pod vplivom alkohola, in 30-odstotno krivdo tožnika zaradi 50-odstotne prekoračitve dovoljene hitrosti.
Sodba II Ips 561/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ugovor sokrivde, ker je bila škoda povzročena z naklepnim kaznivim dejanjem, ugovor pa je bil podan prepozno.
Sodba II Ips 304/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče presojalo vpliv prehitre vožnje oškodovanca z motornim kolesom na nastanek škode v prometni nesreči.
Sodba II Ips 6/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče razmerje odgovornosti določilo v deležu 30 % za oškodovanko (zaradi žalitev) in 70 % za povzročiteljico (zaradi fizičnega napada z grabljami).
Sodba II Ips 606/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila delavcu pripisana desetodstotna sokrivda zaradi zavestne kršitve predpisov o varnosti pri delu.
-
Sodišče je presodilo, da zavestna kršitev ukrepov varstva pri delu s strani delavca utemeljuje delno odgovornost delavca za nastalo škodo.
-
V konkretnem primeru je bila oškodovanki odškodnina zmanjšana za 20 odstotkov zaradi njene odločitve, da se vozi z voznikom pod vplivom alkohola.
Sodba in sklep II Ips 498/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot obliko sokrivde oškodovanca (sopotnika v vozilu) štelo opustitev uporabe varnostnega pasu, kar je neposredno vplivalo na večji obseg nastale telesne škode.
Sodba II Ips 423/2000 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila sokrivda tožnika ugotovljena zaradi vožnje z vinjenim voznikom, kar je neposredno vplivalo na znižanje skupne višine prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 428/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi deležev krivde (40 % oškodovanka, 60 % povzročitelj) upoštevalo, da je oškodovanka s fizičnim napadom sprožila dogodek, povzročitelj pa se je odzval z nesorazmerno večjo silo in grobostjo.
Sodba II Ips 473/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot element sokrivde oškodovanca upoštevalo prekoračitev hitrosti in neuporabo varnostnega pasu, ki sta vplivala na obseg nastalih poškodb.
Sodba II Ips 306/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je k nastanku škode prispeval z uporabo poti, po kateri je bila hoja izrecno prepovedana.
Sodba VIII Ips 127/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo 20-odstotni soprispevek tožnika, ker je ta s svojim ravnanjem (izzivanjem) pred škodnim dogodkom neposredno vplival na nastanek škode.
sodba II Ips 501/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot primer opustitve varnostnega ukrepa izpostavilo neuporabo varnostnega pasu v cestnem prometu.
Sklep II Ips 268/2000 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odškodnina znižana za 25 odstotkov zaradi ugotovljene sokrivde oškodovanca pri prometni nesreči.
Sodba II Ips 310/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru prometne nesreče določilo razmerje odgovornosti 70 % na strani toženca (zaradi kršitve pravila prednosti) in 30 % na strani tožnika (zaradi prekoračitve hitrosti).
Sodba II Ips 245/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnici ni mogoče očitati sokrivde zaradi neprivezovanja z varnostnim pasom, saj bi bila škoda zaradi nosečnosti lahko v primeru privezovanja celo večja.
VSL sodba I Cp 1672/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora v pravdnem postopku o odškodnini vsebinsko obravnavati ugovor sokrivde tožnika, če ta trdi, da je oškodovanec s svojim vedenjem in izzivanjem bistveno prispeval k nastanku škodnega dogodka.
VSL sklep II Cp 1035/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo 20-odstotni delež odgovornosti pokojnika za nastanek nesreče pri delu.
Sodba II Ips 133/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da motorist, ki je vozil po prednostni cesti v preglednem križišču brez drugih udeležencev, ni soodgovoren za nesrečo, ki jo je povzročil voznik, ki mu je izsilil prednost.
VSC sodba Cp 1356/99 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnici je bila odškodnina zmanjšana na polovico, ker je kljub vedenju o obstoju varnejšega vhoda izbrala nevarnejšo bližnjico po provizoričnih stopnicah.
Sodba II Ips 612/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikovo dejanje ni bilo sokrivda, temveč upravičena obrambna reakcija na nasilen vdor v stanovanje, pri čemer je upoštevalo starostno razliko in fizično premoč napadalca.
VSL sodba I Cp 615/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo 10-odstotno sokrivdo tožnika, ker je s svojim verbalnim izzivanjem neposredno vplival na kasnejši fizični napad toženca.
VSL sodba I Cp 1894/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je tožnik s svojim besednim in fizičnim napadom na toženca v celoti prispeval k nastanku situacije, zato je bila razmejitev krivde v razmerju 50:50 ocenjena kot pravilna.
Sodba II Ips 431/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženčev udarec v tožnikov obraz ni bil neposredna reakcija na tožnikovo predhodno dejanje (poskus kraje denarnice), saj je med dogodkoma poteklo preveč časa, kar je pretrgalo vzročno zvezo.
VSL sodba I Cp 51/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je oškodovanec sokriv za nastalo škodo, ker je vinjen nadlegoval goste v lokalu in jih izzival k pretepu, s čimer je aktivno prispeval k nastanku fizičnega konflikta.
VSL sodba II Cp 2116/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poseg z roko pod delujoči stroj predstavlja hudo neprevidnost, kar utemeljuje 20-odstotni delež sokrivde oškodovanke.
Sodba II Ips 296/99 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo razsojeno, da vozniku, ki pravilno vozi v enakovrednem križišču, ni mogoče očitati sokrivde zaradi trčenja z mopedistom, ki je kršil prometna pravila s prehitevanjem po nasprotnem pasu.
VSL sodba I Cp 2020/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Delavec je bil spoznan za 70-odstotno soodgovornega za škodo, ker je kljub vedenju o prepovedi uporabljal nevarno pot preko bazena.
VSL sodba I Cp 1228/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo med strankama soglašeno, da je tožnik s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 25 %.
VSC sodba Cp 602/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da toženčeva vožnja pod močnim vplivom alkohola in cik-cak vožnja po cestišču v celoti absorbirata tožničino hojo po napačni strani ceste.
VSL sodba in sklep II Cp 1706/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je bil spoznan za soodgovornega za škodo, ker pri hoji po poledenelem pločniku ni ravnal z zadostno mero pazljivosti in previdnosti.
VDS Sodba Pdp 1585/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 40-odstotno sokrivdo, ker je s svojim neprimernim vedenjem neposredno izzval fizični napad povzročitelja.
Sodba II Ips 96/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo 10-odstotno soodgovornost delavca pripravnika, saj je bil kot izšolan mizar seznanjen z načeli varnega dela in se je moral zavedati nevarnosti hitro vrtečega se rezila.
VDS Sodba Pdp 179/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila oškodovancu pripisana sokrivda zaradi opustitve nadzora nad lastno živaljo, kar je vplivalo na zmanjšanje zneska dosojene odškodnine.
Sodba in sklep II Ips 516/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je določilo 70-odstotno odgovornost delodajalca in 30-odstotno odgovornost delavke zaradi njene zavestne uporabe neprimernega stola namesto zagotovljenih (čeprav neustreznih) lestev.
Sodba II Ips 444/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila sokrivda oškodovanca presojana glede na njegovo zavestno ravnanje v nasprotju z varnostnimi opozorili sodelavcev pri delu s stružnico.
Sodba II Ips 104/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je tožniku mogoče očitati 20-odstotni soprispevek k nastanku škode zaradi njegovega ravnanja pri delu.
Sodba VIII Ips 218/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikovo ravnanje, ko je kljub opozorilom in opravljenemu izpitu iz varstva pri delu segel v delujoči stroj, je zmanjšalo odškodninsko odgovornost tožene stranke za 40 odstotkov.
Sodba II Ips 545/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pešec, ki prečka cesto izven prehoda za pešce ob zmanjšani vidljivosti brez zadostne previdnosti, prispeval k nastanku škode v višini 50 odstotkov.
Sodba II Ips 491/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo 1/3 sokrivdo tožniku, ki je cesto prečkal izven prehoda za pešce, se ni prepričal o varnosti in je bil pod vplivom alkohola.
Sodba II Ips 322/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru oškodovancu, ki je stal ob robu ceste ob svojem vozilu, ni bilo mogoče očitati sokrivde, saj je voznik nevarne stvari vozil v nasprotju s prometnimi pravili.
Sodba II Ips 25/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožničin prispevek k nastanku škode ocenilo na 40 odstotkov, ker je s svojim verbalnim napadom in izzivanjem toženca neposredno vplivala na njegov fizični odziv.
Sodba II Ips 656/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sta enakomerna deleža sokrivde (50 %) pravilna, ker sta oba udeleženca kršila cestnoprometne predpise.
Sodba II Ips 595/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tožniku odškodnina znižana zaradi 15-odstotne sokrivde pri nastanku nesreče.
Sodba II Ips 385/95 — Vrhovno sodišče
-
Oškodovanec, ki je kot delavec, vajen dela s strojem, odstranil varovalne elemente in se izpostavil nevarnosti, je s tem ravnanjem soprispeval k nesreči.
Sodba II Ips 286/93 — Vrhovno sodišče