solastnina
Sentenca
Solastnik ima pravico razpolagati s svojim idealnim deležem na stvari brez soglasja drugih solastnikov (66. člen SPZ). Takšen delež predstavlja premoženje, ki ga je mogoče ovrednotiti in upoštevati pri presoji materialnega položaja posameznika v postopkih za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ali brezplačne pravne pomoči.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je bila solastnina vzpostavljena na podlagi zemljiškoknjižnega vpisa, ki so ga stranke predlagale same, kar je sodišče štelo za konkludentno delitev skupnega premoženja.
VSL Sodba I Cp 1287/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da prizidek k stavbi predstavlja klasično solastnino, saj za njegovo pravno razdelitev ni bilo pridobljeno soglasje vseh solastnikov zemljišča.
VSL Sklep II Cp 2087/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da darilna pogodba, s katero solastnik poskuša ustanoviti osebno služnost na realnem delu nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov, nima pravnega učinka in je nična.
VSL Sodba II Cp 1155/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da odsotnost določenih deležev v zahtevku ne pomeni nujno, da gre za skupno lastnino, saj se pri solastnini domneva enakost deležev.
VSL Sodba II Cp 22/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska posest nad posameznimi deli zgradbe ne ustvarja etažne lastnine, če ta ni pravno vzpostavljena.
VSL sodba I Cpg 1127/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik, ki stanovanje uporablja kot edini uporabnik brez soglasja ostalih, ne more trditi, da ne posega v idealne deleže drugih solastnikov.
VSL sodba I Cp 2581/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more zahtevati izključne posesti na realnem delu nepremičnine, če ta del ni bil predhodno pravno razdeljen.
VSL sodba II Cp 2455/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mansarda v stanovanjski hiši ne more biti predmet samostojne lastninske pravice, če nepremičnina še ni bila pravno razdeljena, ne glede na obstoječe dogovore o dejanski uporabi.
VSL sodba II Cp 2722/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za izpraznitev konkretnih prostorov v solastni nepremičnini, ker solastnik nima pravice zahtevati izključne posesti nad delom stvari pred njeno razdelitvijo.
VSL sodba I Cp 1146/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je solastniški delež na nepremičnini, ki ni primerno stanovanje, premoženje, ki zmanjšuje upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
sodba I U 1525/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izročitev ključev in soposest stanovanja, ker solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni bila predhodno razdeljena.
VSK sodba I Cp 1662/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje neskladja med zemljiškoknjižnim in dejanskim stanjem ne zadostuje za ugotovitev spremenjenega solastninskega deleža.
VSL sodba II Cp 2349/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da solastnik ni prikrajšan pri uporabi solastne nepremičnine, če lahko v sorazmerju s svojim deležem izključno uporablja posamezne samostojne objekte na tej nepremičnini.
VSL sodba II Cp 993/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 14. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnica kljub odselitvi zaradi prepirov ohranja solastninsko pravico in pravico do upravljanja nepremičnine, kar vpliva na utemeljenost zahtevka za povrnitev gmotne škode oziroma nadomestila za uporabo.
Sodba II Ips 462/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kupec solastniškega deleža vstopi v obstoječ pravni položaj solastninske skupnosti z enakimi pravicami in obveznostmi, kot jih je imel prodajalec.
VSL sklep I Cpg 142/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo solastninski delež na kmetijski mehanizaciji, pri čemer je bila odločilna neuspešnost toženca pri dokazovanju izključne lastninske pravice na stvareh, kupljenih s skupnimi dohodki družinskih članov.
Sodba II Ips 737/95 — Vrhovno sodišče