solastninska pravica
Sentenca
Solastninska pravica predstavlja pravico več oseb do nerazdeljene stvari, pri čemer ima vsak solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi pri tem kršil pravice drugih solastnikov. V primeru sporov glede načina uporabe solastne stvari lahko sodišče na podlagi zakona uredi razmerja med solastniki tako, da se zagotovi nemotena uporaba stvari ob spoštovanju interesov vseh udeležencev (14. člen ZTLR).
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (ZPPVS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o dedovanju (ZD)
Iz posameznih sodb
-
Toženka je tožniku onemogočila vstop v solastno stanovanje z zamenjavo ključavnice, kar je sodišče ocenilo kot protipravno vznemirjanje solastninske pravice.
VSL Sodba II Cp 1364/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da toženka ne more preprečiti tožnici dostopa do solastne nepremičnine z zadržanjem ključev, saj tožnica kot solastnica upravičeno zahteva soposest.
VSL Sodba in sklep II Cp 1272/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more enostransko vsiliti načina uporabe nepremičnine, če o tem ni dosežen dogovor med vsemi solastniki.
VSL Sodba I Cp 444/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je upravni organ z načinom vračila nepremičnine v postopku denacionalizacije neupravičeno vrnil tudi dele parcele, ki niso bili podržavljeni.
UPRS Sodba in sklep I U 109/2017-21 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 65. člen SPZ · 65. člen, odstavek 1 ZDen · 14. člen ZDen · 25. člen ZDen · 3. člen ZDen · 44. člen ZDen · 66. člen ZDen · 66. člen, odstavek 1 ZDen · 88. člen ZPPVS · 6. člen ZPPVS · 7. člen ZPPVS · 7. člen, odstavek 1 ZUP · 10. člen ZUP · 237. člen ZUP · 237. člen, odstavek 2 ZUP · 237. člen, odstavek 2, točka 7 ZUS-1 · 1. člen ZUS-1 · 2. člen -
Tožbeni zahtevek za izročitev točno določenega kletnega prostora v izključno posest je nesklepčen, če solastnik ni predhodno uredil razmerij glede uporabe solastne nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 1877/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bil vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo posledica pomote, zato je na podlagi domneve o enakih deležih določilo solastniški delež vsakega od tožencev na 1/2.
VSL sodba I Cp 2717/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče potrdilo, da solastnik lahko samostojno proda svoj solastniški delež na kmetijskih zemljiščih brez soglasja drugih solastnikov.
UPRS sodba I U 19/2016 — Upravno sodišče
-
Solastnik od drugega solastnika ne more zahtevati izpraznitve nepremičnine v obsegu svojega idealnega deleža, če med solastniki ni sklenjenega dogovora o načinu uporabe solastne stvari.
VSRS sodba III Ips 18/2013 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je šlo za nedovoljen posek gozda, ki ga je solastnik izvedel brez soglasja drugih solastnikov.
VSL sodba in sklep II Cp 2602/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da navedba posameznih stanovanjskih prostorov v prodajni pogodbi ne spremeni narave predmeta prodaje, ki ostaja idealni delež na nerazdeljeni nepremičnini.
Sodba II Ips 751/2007 — Vrhovno sodišče
-
V denacionalizacijskem postopku vrnitev idealnega solastninskega deleža ne pomeni vrnitve lastninske pravice na konkretnem fizičnem delu (stanovanju), zato ničnost pogodbe učinkuje le v obsegu solastninskega deleža.
-
Sodišče je poudarilo razliko med zahtevkom za ugotovitev izključne lastninske pravice na fizičnem delu parcele in zahtevkom za ugotovitev solastninskega deleža na celotni parceli.
VSK sodba I Cp 436/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da pravda za ureditev uporabe solastne nepremičnine ni nedopustna zgolj zato, ker je med solastniki že tekel nepravdni postopek za razdružitev solastnine.
Sodba II Ips 433/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost dednega dogovora kot podlage za omejitev pravice solastnika do neposredne posesti in dostopa do solastne nepremičnine.
Sklep II Ips 199/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more s tožbo zahtevati opustitve vznemirjanja zoper drugega solastnika, če ta le izvršuje svojo pravico do uporabe solastne nepremičnine v skladu s svojim deležem.
Sodba II Ips 126/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v okviru pravdnega postopka presojalo dopustnost ureditve načina dostopa do solastnih prostorov, pri čemer je izpostavilo, da ureditev ne sme nesorazmerno posegati v izključno uporabo delov stavbe drugih solastnikov.
Sodba II Ips 189/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje samostojnih instalacij v posameznem delu solastne nepremičnine ne izključuje možnosti njegovega oddajanja in s tem nastanka škode v obliki izgubljenega dobička.
Sodba II Ips 549/95 — Vrhovno sodišče
-
Solastnik, ki je z dednim dogovorom drugemu solastniku podelil pravico do uživanja svojega deleža, se kasneje ne more uspešno sklicevati na kršitev svojih solastninskih pravic zaradi omejitev, ki izvirajo iz tega dogovora.