solidarna odgovornost

Sentenca

Solidarna odgovornost (nerazdelna odgovornost) pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev celotne obveznosti od kateregakoli dolžnika, pri čemer so vsi dolžniki zavezani za celotno obveznost, dokler ni ta v celoti izpolnjena. V primeru povzročitve škode tretji osebi pri opravljanju del na nepremičnini, naročnik in izvajalec del odgovarjata solidarno, saj njuno skupno delovanje ustvarja enotno pravno podlago za odškodninsko odgovornost (207. člen ZOR).

Iz posameznih sodb

  • V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da udeleženci prirejenega škodnega dogodka odgovarjajo solidarno za vrnitev neupravičeno pridobljene odškodnine, ne glede na to, kdo je znesek dejansko prejel.

    VSC Sodba Cpg 131/2017 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je poudarilo, da ni solidarne odgovornosti, če se od ene stranke zahteva plačilo iz naslova kondikcije, od druge pa iz naslova odškodninske odgovornosti.

    VSL sklep I Cp 3281/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za nerazdelno (solidarno) plačilo, ker pri uporabi tuje stvari v svojo korist po 198. členu OZ ni podana zakonska podlaga za solidarnost.

    VSL sodba I Cpg 903/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo, da je podpis pristopnice za plačilno kartico, ki vsebuje določilo o solidarni odgovornosti naročnika in uporabnika, veljavna pravna podlaga za nastanek solidarne zaveze.

    VSL sodba II Cp 1983/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da medsebojna pogodbena razmerja glede obveščanja o škodi ne posegajo v solidarno odgovornost do oškodovanca.

    Sodba in sklep II Ips 797/2008 — Vrhovno sodišče

  • Solidarna odgovornost je bila uporabljena, ker sta za škodni dogodek odgovorni dve toženi stranki, njunih prispevkov k nastanku škode pa ni bilo mogoče natančno določiti.

    VSC sodba Cp 989/2007 — Višje sodišče v Celju

  • V konkretnem primeru je bila solidarna odgovornost utemeljena na podlagi krivdne odgovornosti delodajalca (opustitev zaščitnih sredstev) in objektivne odgovornosti proizvajalca (nevarna dejavnost).

    Sodba II Ips 752/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je solidarno odgovornost ugotovilo v kontekstu skupnega delovanja udeležencev pri izvedbi reševalne vaje, kjer zaradi prepletenosti ravnanj ni bilo mogoče individualizirati povzročitelja škode.

    VSC sodba Cp 275/2006 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je presodilo, da se druga tožena stranka ni mogla razbremeniti solidarne odgovornosti, saj ni dokazala, da organizacija dela ni bila v njeni sferi.

    Sodba II Ips 602/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razsodilo, da interni dogovor uporabnikov o delitvi stroškov vode ne predstavlja podlage za solidarno odgovornost uporabnikov do upravljalca, če ta ni določena z zakonom.

    VSL sodba I Cpg 95/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Solidarna odgovornost je bila ugotovljena med naročnikom (investitorjem) in izvajalci del pri skupni akciji podiranja dreves, ki je privedla do škodnega dogodka.

    Sodba II Ips 527/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je podlaga za solidarno obveznost plačila stroškov komunalne storitve lahko tudi občinski odlok, sprejet na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih.

    VSL sklep II Cp 625/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da Odlok o oskrbi z vodo Mestne občine Ljubljana ne vzpostavlja solidarne odgovornosti uporabnikov vode iz istega priključka, zato je njihova obveznost plačila obratovalnih stroškov deljiva.

    VSL sodba II Cp 2129/2004 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče mora v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upoštevati že obstoječo pravnomočno sodbo zoper prvega dolžnika in v izreku jasno opredeliti solidarnost obveznosti, da se prepreči neupravičena dvojna izvršba.

    VSK sodba I Cp 753/2003 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je potrdilo, da dogovorjena solidarna odgovornost več jemalcev leasinga v pogodbi ni v nasprotju z načeli solidarnosti, kot jih določa 891. člen ABGB.

    Sodba II Ips 78/2002 — Vrhovno sodišče

  • Tožena stranka je bila zaradi podatkov v sodnem registru zavezana solidarno, zato so bili ugovori o pasivni legitimaciji glede sklepanja poslov s strani njenih organizacijskih enot zavrnjeni.

    VSL sodba I Cpg 1048/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo solidarno zavezo voznika in zavarovalnice za plačilo odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti.

    VSL sodba II Cp 539/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru vzpostavilo solidarno odgovornost med naročnikom in izvajalcem del za škodo, povzročeno tretji osebi med izvajanjem del na nepremičnini.

    VSL sodba II Cp 1507/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri