solidarna odgovornost dolžnikov
Sentenca
Solidarna odgovornost dolžnikov pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev celotne obveznosti od kateregakoli izmed več dolžnikov, dokler obveznost ni v celoti izpolnjena (395. člen OZ). Solidarnost ne nastane samodejno, temveč mora biti določena z zakonom ali pogodbo. V primeru deljivih obveznosti, nastalih z gospodarsko pogodbo, velja domneva solidarnosti, razen če je bila ta izrecno izključena (394. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1)
- Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o menici (ZM)
- Energetski zakon (EZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo dolžnost upnika, da pri več vzporednih izvršilnih postopkih zoper solidarne dolžnike aktivno sodeluje pri ugotavljanju skupnega obsega že poplačane terjatve.
VSL Sklep II Ip 1545/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da solidarna odgovornost tožencev za povzročeno škodo sama po sebi ne pomeni, da gre za enotno sosporništvo, zaradi česar se zamuda enega toženca ne razteza na ostale.
VSL Sodba I Cpg 452/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da priznanje terjatve v stečajnem postopku dolžnika ne osvobodi solidarno odgovornega dolžnika, če terjatev še ni bila dejansko poplačana.
VSRS sodba II Ips 96/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sta se posojilojemalca s pogodbo dogovorila za solidarno odgovornost pri vračilu posojila.
Sodba II Ips 54/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da solidarni dolžnik ne more prevaliti bremena odplačevanja kredita na drugega posojilojemalca ali zahtevati, da upnik najprej izterja obveznost od zavarovalnice.
VSL sodba I Cp 454/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ni treba ugotavljati hipotetične soodgovornosti neposrednega povzročitelja, če to ne vpliva na celotno obveznost solidarno odgovornega imetnika nevarne stvari.
Sodba II Ips 203/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da so imeli tožniki možnost uveljavljati zahtevek za zamudne obresti bodisi proti svojemu delodajalcu bodisi proti solidarno odgovornemu ustanovitelju javnega zavoda.
Sklep VIII Ips 56/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za razmejitev med statusom poroka in solidarno zavezanega dolžnika odločilna vsebina posojilne pogodbe in dejanski dogovor strank o prevzemu obveznosti.
VSL sklep I Cp 2210/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, s katero je bila tožba zoper enega od solidarnih dolžnikov zavržena zgolj zato, ker je zoper drugega solidarno zavezanega dolžnika že postal pravnomočen plačilni nalog.
VSL sklep I Cp 395/2000 — Višje sodišče v Ljubljani