solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil
Sentenca
Kadar za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe, odgovarjata dva ali več imetnikov motornih vozil, odgovarjajo ti za nastalo škodo solidarno (154. člen, 186. člen OZ). Solidarna odgovornost pomeni, da lahko oškodovanec zahteva povrnitev celotne škode od kateregakoli od odgovornih imetnikov. V primeru ugotavljanja odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim, je ugovor izključne krivde enega od imetnikov dopusten, saj se v obsegu, v katerem posamezni imetnik ni odgovoren za škodo, solidarna odgovornost ne vzpostavi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se soprispevek pokojnega očeta (kot udeleženca nesreče) ne more uveljavljati zoper tožnico (kot tretjo osebo), saj imetnika vozil odgovarjata solidarno.
VSL Sodba II Cp 199/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se vprašanje krivdnega prispevka posameznega imetnika k nastanku škode rešuje v regresni pravdi, ne pa v razmerju do oškodovanca.
VSC Sklep Cp 7/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da toženec ne more uveljavljati ugovora izključne krivde drugega imetnika za razbremenitev odgovornosti do tretjega oškodovanca.
VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 62/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za sopotnika v motornem vozilu ni odločilno vprašanje izključne krivde enega izmed voznikov, temveč status sopotnika kot osebe, ki ji imetnika nevarnih stvari odgovarjata solidarno.
VSL sodba II Cp 3322/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da solidarna odgovornost imetnikov vozil do tretjih oseb velja tudi v primeru, ko je voznik enega vozila ravnal povsem pravilno, a je njegovo vozilo kot nevarna stvar vseeno sodelovalo v prometni nesreči.
VSL sodba II Cp 1555/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da imetnik vozila v razmerju do oškodovanega pešca ne more uveljavljati ugovora izključne krivde drugega udeleženca v prometni nesreči.
Sodba II Ips 137/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da so potniki v avtobusu tretje osebe, nasproti katerim imata imetnika dveh udeleženih motornih vozil solidarno odškodninsko odgovornost.
VSL sodba I Cp 103/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pogoj za solidarno odgovornost toženke za škodo, ki nastane tretjemu, trčenje obeh vozil oziroma da škoda izvira iz sfere nevarnih stvari obeh imetnikov.
VSL sodba III Cp 1007/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je ugovor izključne krivde enega od udeležencev pri nesreči motornih vozil dopusten tudi v razmerju do tretjih oseb kot oškodovancev.
VSL sodba III Cp 1153/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pravico potnika do uveljavljanja odškodninskega zahtevka zoper katerega koli imetnika udeleženega vozila, neodvisno od vprašanja krivde posameznega voznika.
Sodba in sklep II Ips 495/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da nekrivi udeleženec prometne nesreče uživa položaj oškodovanca, kar mu daje enaka upravičenja kot drugim subjektom, ki niso objektivno odgovorni za škodo.
Sodba II Ips 185/96 — Vrhovno sodišče